Language of document : ECLI:EU:T:2005:139

Zadeva T-28/03

Holcim (Deutschland) AG

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Člen 85 Pogodbe ES (postal člen 81 ES) – Izvršitev sodbe Sodišča prve stopnje – Vračilo stroškov bančne garancije – Nepogodbena odgovornost Skupnosti“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Sodba, s katero se razglasi ničnost – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Nemožnost vložitve tožbe na podlagi člena 233 ES – Možnost pravnih subjektov, da svoje pravice uveljavljajo na podlagi členov 230 ES in 232 ES

(členi 230 ES, 232 ES in 233 ES)

2.      Postopek – Vloga, s katero se postopek začne – Postopkovne zahteve – Opredelitev predmeta spora – Povzetek tožbenih razlogov

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44(1)(c))

3.      Odškodninska tožba – Zastaralni rok – Začetek teka – Tožeča stranka, ko ob vložitvi svojega zahtevka oceni, da nima vseh dokazov, da bi lahko dokazala odgovornost Skupnosti – Neobstoj vpliva

(člen 288, drugi odstavek, ES)

4.      Odškodninska tožba – Zastaralni rok – Začetek teka – Datum, ki ga je treba upoštevati

(členi 230 ES, 232, drugi odstavek, ES in 288, drugi odstavek, ES; Statut Sodišča, člen 46)

5.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Dovolj resna kršitev prava Skupnosti – Upoštevanje polja proste presoje institucije, ki je avtorica akta

(člen 288, drugi odstavek, ES)

6.      Ničnostna tožba – Odločba Komisije, sprejeta na podlagi 85(1) Pogodbe – Kompleksna ekonomska presoja – Sodni nadzor – Omejitve

(Pogodba ES, člen 85(1) (postal člen 81(1) ES) in člen 173 (po spremembi postal člen 230 ES))

7.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Pojem – Stroški bančne garancije, ki so posledica odločitve podjetja, da ne plača globe, ki mu jo je naložila Komisija – Neobstoj neposredne vzročne zveze

(Pogodba ES, člena 185 (postal člen 242 ES) in 192, prvi odstavek (postal člen 256, prvi odstavek, ES); člen 288, drugi odstavek, ES)

1.      Pogodba določa omejeno število pravnih sredstev, ki jih imajo na voljo pravni subjekti za uveljavljanje svojih pravic. Ker člen 233 ES ne določa nobenega pravnega sredstva, ne more samostojno utemeljiti zahtevka za povračilo stroškov bančne garancije, ki jih je imela družba zaradi globe, ki ji je bila naložena z odločbo Komisije v zvezi s postopkom izvajanja člena 85 Pogodbe (postal člen 81 ES) in jo je Sodišče prve stopnje razglasilo za nično.

To pa nikakor ne pomeni, da je pravni subjekt brez pravnega sredstva, če meni, da ukrepi, ki izhajajo iz sodbe, niso bili sprejeti. Tako se obveznost, ki izhaja iz člena 233 ES, med drugim lahko izpolni s sredstvi, in še posebej v okviru pravnih sredstev, določenih v členih 230 ES in 232 ES.

V zvezi s tem sodišče Skupnosti ni tisto, ki naj se postavi na mesto ustavne oblasti Skupnosti za izvedbo spremembe sistema pravnih sredstev in postopka, kot je urejen v Pogodbi.

(Glej točke od 31 do 34.)

2.      Na podlagi člena 21 Statuta Sodišča in člena 44(1)(c) Poslovnika Sodišča prve stopnje mora tožba obsegati predmet spora in povzetek tožbenih razlogov. Ti podatki morajo biti tako določni in natančni, da omogočajo toženi stranki, da pripravi svojo obrambo, in Sodišču prve stopnje, da sprejme odločitev o tožbi, po potrebi tudi brez dodatnih podatkov v njeno utemeljitev. Zaradi zagotovitve pravne varnosti in dobrega vodenja sodnih postopkov se za dopustnost tožbe zahteva, da bistveni dejanski in pravni elementi, vsaj strnjeno, a dosledno in razumljivo izhajajo iz besedila tožbe.

(Glej točki 43 in 44.)

3.      Rok za zastaranje zahtevka iz nepogodbene odgovornosti Skupnosti ne začne teči, dokler niso izpolnjeni vsi pogoji, od katerih je odvisna obveznost povračila.

Dejstvo, da je tožeča stranka ob vložitvi odškodninskega zahtevka presodila, da še nima vseh elementov, ki bi ji dovoljevali, da v okviru sodnega postopka pravno zadosti dokaže odgovornost Skupnosti, ne more prekiniti zastaranja. Drugače bi lahko prišlo do enačenja procesnih pogojev v zvezi z začetkom zastaranja in ugotovitvijo, da obstajajo pogoji za odgovornost, o čemer lahko končno odloči le sodnik, ki je poklican za dokončno pravno vrednotenje pravnega spora v zadevi.

(Glej točki 59 in 64.)

4.      Če škoda ni enkratna, ampak nastaja neprekinjeno, zajema zastaranje v skladu s členom 46 Statuta Sodišča čas več kot pet let pred dejanjem prekinitve, brez vpliva na pozneje nastale pravice.

V zvezi s tem člen 46 Statuta Sodišča za prekinitev zastaranja šteje vložitev tožbe pri Sodišču ali dejstvo, da oškodovanec pred tem svoj zahtevek uveljavlja zoper pristojno institucijo. V zadnjem primeru mora biti tožba vložena v dvomesečnem roku, ki ga določa člen 230 ES, pri čemer se po potrebi uporablja člen 232, drugi odstavek ES.

(Glej točki 70 in 71.)

5.      Nepogodbena odgovornost Skupnosti v smislu člena 288(2) ES je odvisna od tega, ali je izpolnjenih več pogojev, in sicer nezakonitost ravnanja, ki se očita institucijam, obstoj škode ter obstoj vzročne zveze med očitanim ravnanjem in uveljavljano škodo. Glede prvega pogoja se zahteva dokaz dovolj resne kršitve prava, ki posamezniku podeljuje pravice. V zvezi s tem se med drugim upošteva zapletenost dejanskih stanj, ki so predmet urejanja, težave pri uporabi ali razlagi predpisov, in še posebej okvir proste presoje, znotraj katerega se giblje avtor zadevnega pravnega akta. Odločilno merilo za presojo vprašanja, ali je lahko neka kršitev opredeljena kot dovolj resna, je v tem, ali je zadevna institucija Skupnosti očitno in zelo prekoračila meje okvira svoje proste presoje. Če ta institucija razpolaga le z bistveno zmanjšano prosto presojo ali je sploh nima, lahko le kršitev prava Skupnosti zadošča, da je podana dovolj resna kršitev.

(Glej točki 86 in 87.)

6.      Čeprav sodišče Skupnosti načeloma obširno preizkusi, ali so izpolnjeni pogoji za uporabo člena 85(1) Pogodbe (postal člen 81(1) ES), pa se pri nadzoru presoje zapletenih ekonomskih razmer s strani Komisije omeji le na vprašanje, ali so bili upoštevani procesni predpisi, ali je obrazložitev zadostna, ali je bilo dejansko stanje ustrezno ugotovljeno in ali ni podana očitno pomanjkljiva presoja dejstev ali zloraba pooblastil.

(Glej točko 95.)

7.      V okviru tožbe na podlagi člena 288, drugi odstavek, ES Skupnost v vsakem primeru odgovarja le za škodo, ki dovolj neposredno izhaja iz nezakonitega ravnanja zadevne institucije.

V situaciji, ko se podjetje – ki vloži tožbo zoper odločbo Komisije, s katero mu je bilo naloženo plačilo globe, ker mu je Komisija dala možnost – odloči ustanoviti bančno garancijo za zagotovitev plačila globe in zamudnih obresti pod pogoji, ki jih določi Komisija, ne more uspešno uveljavljati, da stroški, ki so mu v obravnavanem primeru nastali zaradi odprtja bančne garancije, izhajajo neposredno iz nezakonitosti izpodbijane odločbe. Zatrjevana škoda je namreč rezultat njegove odločitve, neodvisno od pravil v členu 192(1) Pogodbe ES in v členu 185, prva poved, Pogodbe ES (postala člena 256, prvi odstavek, ES in 242, prva poved, ES), da ne bo plačal globe v roku, ki je določen v izpodbijani odločbi, ampak da bo namesto tega odprl bančno garancijo.

(Glej točke 119, 122 in 123.)