Začasna izdaja
SODBA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 8. maja 2024(*)
„Predhodno odločanje – Približevanje zakonodaj – Kmetijstvo – Opredelitev, opis, predstavitev, označevanje in zaščita geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov – Uredba (EU) št. 251/2014 – Člen 3(4) – Aromatiziran koktajl iz vinskih proizvodov – Opredelitev – Pojma ‚alkohol‘ in ‚aromatično živilo‘“
V zadevi C‑216/23,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Bayerischer Verwaltungsgerichtshof (višje upravno sodišče dežele Bavarske, Nemčija) z odločbo z dne 23. marca 2023, ki je na Sodišče prispela 4. aprila 2023, v postopku
Hauser Weinimport GmbH
proti
Freistaat Bayern,
SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi O. Spineanu-Matei, predsednica senata, S. Rodin, sodnik, in L. S. Rossi (poročevalka), sodnica,
generalni pravobranilec: N. Emiliou,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za Hauser Weinimport GmbH A. Reinhart, Rechtsanwalt,
– za Freistaat Bayern C. Diroll in J. Vogel, agenta,
– za Evropsko komisijo B. Hofstötter in B. Rechena, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 3(4)(c) in Priloge I, točka 1(b)(ii) k Uredbi (ES) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 (UL 2014, L 84, str. 14), kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021 (UL 2021, L 435, str. 262, in popravek v UL L 105, str. 12) (v nadaljevanju: Uredba št. 251/2014).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med družbo Hauser Weinimport GmbH in Freistaat Bayern (dežela Bavarska, Nemčija) v zvezi z dajanjem na trg pijače, sestavljene predvsem iz mešanice vina in piva, ki je označena kot „aromatiziran koktajl iz vinskih proizvodov“ v smislu Uredbe št. 251/2014.
Pravni okvir
Uredba št. 251/2014
3 V uvodnih izjavah 1, 4, 7, 9 in 11 Uredbe št. 251/2014 je navedeno:
„(1) Izkazalo se je že, da Uredba Sveta (EGS) št. 1601/91 [z dne 10. junija 1991 o določitvi splošnih pravil za opredelitev, opis in predstavitev aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 11, str. 286)] in Uredba Komisije (ES) št. 122/94 [z dne 25. januarja 1994 o določitvi nekaterih podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91 o opredelitvi, opisu in predstavitvi aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih mešanih pijač iz vinskih proizvodov (UL 1994, L 21, str. 7)] uspešno urejata področje aromatiziranih vin, aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih koktajlov iz vinskih proizvodov (v nadaljnjem besedilu: aromatizirani vinski proizvodi). Vendar je treba zaradi tehnoloških inovacij, razvoja trga in razvijajočih se pričakovanj potrošnikov posodobiti pravila, ki veljajo za opredelitev, opis, predstavitev, označevanje in zaščito geografskih označb nekaterih aromatiziranih vinskih proizvodov, ter pri tem upoštevati tradicionalne metode proizvodnje.
[…]
(4) Aromatizirani vinski proizvodi so pomembni za potrošnike, proizvajalce in kmetijski sektor v Uniji. Ukrepi, ki veljajo za aromatizirane vinske proizvode, bi morali prispevati k doseganju visoke ravni varstva potrošnikov, preprečevanju goljufivih ravnanj ter doseganju preglednosti trga in poštene konkurence. S tem bodo ukrepi varovali ugled, ki so ga aromatizirani vinski proizvodi Unije dosegli na notranjem in svetovnem trgu, ob nadaljnjem upoštevanju tradicionalnih postopkov, ki se uporabljajo pri proizvodnji tovrstnih proizvodov, ter naraščajočih zahtev po varstvu in informiranju potrošnikov. Upoštevati bi bilo treba tudi tehnološke inovacije za proizvode, pri katerih te inovacije prispevajo k izboljšanju kakovosti, ne da bi to vplivalo na tradicionalni značaj zadevnih aromatiziranih vinskih proizvodov.
[…]
(7) Da bi zagotovili jasnost in preglednost v pravu Unije, ki ureja aromatizirane vinske proizvode, je treba jasno opredeliti proizvode, zajete v tem pravu, merila za proizvodnjo, opis, predstavitev in označevanje teh proizvodov ter zlasti za prodajno poimenovanje. […]
[…]
(9) Aromatizirane vinske proizvode bi bilo treba proizvajati v skladu z določenimi pravili in omejitvami, ki zagotavljajo, da so pričakovanja potrošnikov glede kakovosti in proizvodnih metod izpolnjena. Da bi izpolnili mednarodne standarde na tem področju, bi bilo treba določiti proizvodne metode, Komisija pa bi praviloma morala upoštevati standarde, ki jih priporoči in objavi Mednarodna organizacija za trto in vino.
[…]
(11) Poleg tega bi moral biti etilni alkohol, ki se uporablja pri proizvodnji aromatiziranih vinskih proizvodov, izključno kmetijskega porekla, da izpolni pričakovanja potrošnikov in da je v skladu s tradicionalnimi postopki za doseganje kakovosti. S tem se bo zagotovila tudi možnost prodaje osnovnih kmetijskih proizvodov.“
4 Člen 1 Uredbe št. 251/2014 določa:
„1. Ta uredba določa pravila o opredelitvi, opisu, predstavitvi in označevanju aromatiziranih vinskih proizvodov.
[…]
3. Ta uredba se uporablja za vse aromatizirane vinske proizvode, ki se dajo na trg v Uniji, ne glede na to, ali so proizvedeni v državah članicah ali tretjih državah, ter za tiste, ki so v Uniji proizvedeni za izvoz.“
5 Člen 3 te uredbe, naslovljen „Opredelitev in razvrstitev aromatiziranih vinskih proizvodov“, določa:
„1. Aromatizirani vinski proizvodi so proizvodi, ki so pridobljeni iz proizvodov vinskega sektorja, kot so določeni v Uredbi (EU) št. 1308/2013 [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL L 347, 20.12.2013, str. 671)], in so aromatizirani. Razvrščeni so v naslednje kategorije:
(a) aromatizirana vina;
(b) aromatizirane pijače na osnovi vina;
(c) aromatizirani koktajli iz vinskih proizvodov.
2. Aromatizirano vino pomeni pijačo:
(a) pridobljeno iz enega ali več proizvodov vinske trte, opredeljenih v točki 5 dela IV Priloge II ter v točkah 1 in 3 do 9 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, razen vina ‚retsina‘;
(b) v kateri proizvodi vinske trte iz točke (a) predstavljajo najmanj 75 % skupnega volumna;
(c) ki ji je lahko dodan alkohol;
(d) ki so ji lahko dodana barvila;
(e) ki ji je lahko dodan grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali oba;
(f) ki je lahko oslajena;
(g) ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 14,5 vol. % in manj kot 22 vol. % ter skupni volumenski delež alkohola najmanj 17,5 vol. %.
3. Aromatizirana pijača na osnovi vina je pijača:
(a) pridobljena iz enega ali več proizvodov vinske trte, opredeljenih v točkah 1, 2 in 4 do 9 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, razen vin, proizvedenih z dodajanjem alkohola, in vina ‚retsina‘;
(b) v kateri proizvodi vinske trte iz točke (a) predstavljajo najmanj 50 % skupnega volumna;
(c) ki ji ni dodan alkohol, razen če je v Prilogi II določeno drugače;
(d) ki so ji lahko dodana barvila;
(e) ki ji je lahko dodan grozdni mošt, delno prevreti grozdni mošt ali oba;
(f) ki je lahko oslajena;
(g) ki ima dejanski volumenski delež alkohola najmanj 4,5 vol. % in manj kot 14,5 vol. %.
4. Aromatiziran koktajl iz vinskih proizvodov je pijača:
(a) pridobljena iz enega ali več proizvodov vinske trte, opredeljenih v točkah 1, 2 in 4 do 11 dela II Priloge VII k Uredbi (EU) št. 1308/2013, razen vin, proizvedenih z dodajanjem alkohola, in vina ‚retsina‘;
(b) v kateri proizvodi vinske trte iz točke (a) predstavljajo najmanj 50 % skupnega volumna;
(c) ki ji ni dodan alkohol;
(d) ki so ji lahko dodana barvila;
(e) ki je lahko oslajena;
(f) ki ima dejanski volumenski delež alkohola več kot 1,2 vol. % in manj kot 10 vol. %.“
6 Člen 4(1) Uredbe št. 251/2014 določa:
„Aromatizirani vinski proizvodi se proizvajajo v skladu z zahtevami, omejitvami in opisi iz prilog I in II.“
7 Priloga I k tej uredbi, naslovljena „Tehnične opredelitve, zahteve in omejitve“, določa:
„1. Aromatiziranje
[…]
(b) Za aromatiziranje aromatiziranih pijač na osnovi vina in aromatiziranih koktajlov iz vinskih proizvodov so dovoljeni naslednji proizvodi:
[…]
(ii) aromatična zelišča in/ali začimbe in/ali aromatična živila.
Dodajanje teh snovi da končnemu proizvodu organoleptične lastnosti, ki se razlikujejo od tistih pri vinu.
[…]
3. Dodajanje alkohola
Pri pripravi aromatiziranih vin in nekaterih aromatiziranih pijač na osnovi vina so dovoljeni naslednji proizvodi:
(a) etanol kmetijskega porekla, kakor je opredeljen v točki 1 Priloge I k Uredbi (ES) št. 110/2008 [Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb žganih pijač ter razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1576/89 (UL L 39, 13.2.2008, str. 16)], vključno z etanolom vinogradniškega porekla;
(b) vinski alkohol ali alkohol iz posušenega grozdja;
(c) vinski destilat ali destilat iz posušenega grozdja;
(d) destilat kmetijskega porekla, kakor je opredeljen v točki 2 Priloge I k Uredbi (ES) št. 110/2008;
(e) žganje iz vina, kakor je opredeljeno v točki 4 Priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008;
(f) žganje iz grozdnih tropin, kakor je opredeljeno v točki 6 Priloge II k Uredbi (ES) št. 110/2008;
(g) žgane pijače iz prevretega posušenega grozdja.
Etanol, ki se uporablja za razredčenje ali raztopitev barvil, arom ali drugih dovoljenih aditivov pri pripravi aromatiziranih vinskih proizvodov, mora biti kmetijskega porekla in se mora uporabiti v odmerku, ki je nujno potreben, in se ne šteje kot dodajanje alkohola za namen proizvodnje aromatiziranega vinskega proizvoda.
[…]
5. Dodajanje vode
Za pripravo aromatiziranih vinskih proizvodov je dovoljeno dodajanje vode pod pogojem, da se uporabi v odmerku, ki je potreben za:
– pripravo aromatičnega izvlečka,
– raztopitev barvil in sladil,
– prilagoditev končne sestave proizvoda.
[…]“
Dejansko stanje v sporu o glavni stvari in vprašanji za predhodno odločanje
8 Družba Hauser Weinimport proizvaja in trži pijačo, ki je sestavljena iz mešanice na osnovi alkohola in vsebuje 55 % vina in 10 % piva. Ta pijača ima volumenski delež alkohola 5,5 vol. % in je aromatizirana z bezgovimi cvetovi. Ta družba je to pijačo v promet dala kot „aromatizirani koktajl iz vinskih proizvodov“.
9 Freistaat Bayern (dežela Bavarska, Nemčija) je to opredelitev izpodbijala z obrazložitvijo, da gre pri pivu, ki je dodano navedeni pijači, za „alkohol“ v smislu člena 3(4)(c) Uredbe (EU) št. 251/2014, ki se ne sme dodati nobeni pijači, poimenovani „aromatizirani koktajl iz vinskih proizvodov“. Dežela Bavarska je zato družbi Hauser Weinimport trženje navedene pijače pod tem imenom prepovedala.
10 Po mnenju te družbe je treba za „alkohol“ v smislu člena 3(4)(c) te uredbe šteti le proizvode, naštete v Prilogi I, točka 3, k Uredbi št. 251/2014, ker mora dodajanje alkohola v smislu člena 3 navedene uredbe povzročiti povečanje, ne pa znižanja vsebnosti alkohola. V obravnavanem primeru pa naj dodajanje majhne količine piva, ki ustreza 10 % zadevne pijače in katere vsebnost alkohola je majhna, ne bi povečalo vsebnosti alkohola v tej pijači. Vsekakor naj bi bilo pivo aromatično živilo v smislu Priloge I, točka 1(b)(ii), k isti uredbi, katerega dodajanje naj bi bilo dovoljeno.
11 Bayerisches Verwaltungsgericht Augsburg (bavarsko upravno sodišče v Augsburgu, Nemčija) je s sodbo z dne 21. septembra 2020 tožbo družbe Hauser Weinimport zavrnilo z obrazložitvijo, da pijači z imenom „aromatizirani koktajl iz vinskih proizvodov“ ni mogoče dodati nobenega alkohola, razen proizvoda vinske trte.
12 Bayerischer Verwaltungsgerichtshof (višje upravno sodišče dežele Bavarske, Nemčija), ki je predložitveno sodišče, pri katerem je bila vložena pritožba zoper to sodbo, se sprašuje o razlagi več določb Uredbe št. 251/2014. Čeprav se to sodišče nagiba k ugoditvi pritožbi in ugoditvi trditvam družbe Hauser Weinimport, povzetim v točki 10 te sodbe, priznava, da ne more dovolj zanesljivo podati razlage prava Unije, od katere je odvisna rešitev spora, o katerem odloča.
13 V teh okoliščinah je Bayerischer Verwaltungsgerichtshof (višje upravno sodišče Bavarske) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
„1. Ali je treba člen 3(4)(c) [Uredbe št. 251/2014] razlagati tako, da pojem ‚alkohol‘ zajema tudi pijačo, ki vsebuje alkohol in ni proizvod vinske trte v smislu člena 3(4)(a) te uredbe?
2. Ali ‚dodati‘ v smislu člena 3(4)(c) Uredbe [št. 251/2014] pomeni, da se je moral delež alkohola v končnem proizvodu v primerjavi z deležem alkohola v proizvodu vinske trte, uporabljenem na podlagi člena 3(4)(a) Uredbe [št. 251/2014], povečati?
3. Če je odgovor na [prvo] vprašanje pritrdilen […], ali je treba člen 3(1), prvi stavek, v povezavi s Prilogo I, točka 1(b)(ii), k Uredbi [št. 251/2014] razlagati tako, da pojem ‚aromatično živilo‘ zajema alkoholno pijačo v smislu [prvega] vprašanja […]?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo in drugo vprašanje
14 Predložitveno sodišče s prvim in drugim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, sprašuje, ali je treba člen 3(4)(c) Uredbe št. 251/2014 razlagati tako, da pojem „alkohol“ v smislu te določbe, ki ga ni mogoče dodati pijači z imenom „aromatizirani koktajl iz vinskih proizvodov“, zajema alkoholno pijačo, ki tako kot pivo ni proizvod vinske trte v smislu člena 3(4)(a) te uredbe, katere dodajanje pa mora kljub temu povzročiti povečanje deleža alkohola v takem koktajlu glede na delež alkohola v enem ali več proizvodih vinske trte iz zadnjenavedene določbe.
15 Ugotoviti je treba, da Uredba št. 251/2014 v skladu s svojim členom 1(1) in (3) določa pravila v zvezi z opredelitvijo, opisom, predstavitvijo in označevanjem „aromatiziranih vinskih proizvodov“ ter se uporablja za vse te proizvode, ki so dani na trg v Uniji. Ta pravila morajo, kot je poudarjeno v uvodnih izjavah 4 in 9 te uredbe, prispevati k visoki ravni varstva potrošnikov, zlasti glede obveščanja potrošnikov, preprečevanju praks, ki bi jih zavajale, ter zagotavljanju izpolnjevanja pričakovanj potrošnikov glede kakovosti in proizvodnih metod. Poleg tega, kot je poudarjeno v uvodni izjavi 7 navedene uredbe, je zaradi jasnosti in preglednosti potrebna jasna opredelitev aromatiziranih vinskih proizvodov ter meril za proizvodnjo, opis, predstavitev in označevanje teh proizvodov ter zlasti za njihovo prodajno poimenovanje.
16 Glede na te cilje so v skladu s členom 3(1) Uredbe št. 251/2014, naslovljenim „Opredelitev in razvrstitev aromatiziranih vinskih proizvodov“, ti proizvodi, ki izvirajo iz vinskega sektorja, uvrščeni v tri kategorije, in sicer (a) „aromatizirana vina“, (b) „aromatizirane pijače na osnovi vina“ in (c) „aromatizirani koktajli iz vinskih proizvodov“.
17 V členu 3, od (2) do (4), Uredbe št. 251/2014 so naštete značilnosti, ki jih morajo imeti pijače, ki spadajo v vsako od teh kategorij.
18 Tako je treba v skladu s členom 3(2), od (a) do (c), te uredbe „aromatizirano vino“ pridobiti iz enega ali več proizvodov vinske trte, kot so navedeni v tej določbi, ki predstavljajo najmanj 75 % skupnega volumna te pijače, „ki ji je lahko dodan alkohol“.
19 V skladu s členom 3(3), od (a) do (c), navedene uredbe je treba „aromatizirano pijačo na osnovi vina“ pridobiti iz enega ali več proizvodov vinske trte, navedenih v tej določbi, ki predstavljajo najmanj 50 % skupnega volumna te pijače, „ki ji ni dodan alkohol, razen če je v Prilogi II določeno drugače“.
20 Glede poimenovanja „aromatizirani koktajli iz vinskih proizvodov“, ki je predmet postopka v glavni stvari, člen 3(4) Uredbe št. 251/2014 določa, da mora biti tak koktajl pridobljen iz enega ali več proizvodov vinske trte iz točke (a) te določbe, ki predstavljajo najmanj 50 % skupnega volumna te pijače, ki ji v skladu s točko (c) navedene določbe „ni dodan alkohol“. Točka (f) te določbe natančneje določa, da je dejanski volumenski delež alkohola več kot 1,2 vol. % in manj kot 10 vol. %.
21 Iz tega sledi, da je „aromatizirani koktajl iz vinskih proizvodov“ lahko veljavno sestavljen iz vina, vendar mu ne sme biti „dodan alkohol“, razen pri proizvodih vinske trte iz člena 3(4)(a) Uredbe št. 251/2014.
22 Poudariti je treba, da Uredba št. 251/2014 ne vsebuje opredelitve izraza „dodan alkohol“.
23 Res je, kot navaja družba Hauser Weinimport, da je v Prilogi I k Uredbi št. 251/2014 v točki 3, naslovljeni „Dodajanje alkohola“, naštetih sedem dovoljenih proizvodov „pri pripravi aromatiziranih vin in nekaterih aromatiziranih pijač na osnovi vina“, med katerimi ni piva.
24 Vendar ta ugotovitev ne more pomeniti, da pojem „alkohol“ v smislu te uredbe zajema le sedem proizvodov, naštetih v Prilogi I, točka 3, k navedeni uredbi, in da bi bila zato kategorija pijač z imenom „aromatizirani koktajl iz vinskih proizvodov“ lahko delno sestavljena iz alkoholnih pijač, ki v njej niso navedene, kot velja za pivo.
25 V točki 3 Priloge I k Uredbi št. 251/2014 je namreč, kot je razvidno iz njenega besedila, dovoljen le izčrpen seznam sedmih vrst alkohola, in sicer etanol kmetijskega porekla, vključno z etanolom vinogradniškega porekla, vinski alkohol ali alkohol iz posušenega grozdja, vinski destilat ali destilat iz posušenega grozdja, destilat kmetijskega porekla, žganje iz vina ali iz grozdnih tropin in žgane pijače iz prevretega posušenega grozdja, da bi se ti proizvodi vključili v pripravo nekaterih „aromatiziranih vin“ ali nekaterih „aromatiziranih pijač na osnovi vina“, ki ne vključuje kategorije „aromatiziranih koktajlov iz vinskih proizvodov“ iz člena 3(4) te uredbe.
26 Ne le, da alkoholov, naštetih v točki 3 Priloge I k Uredbi št. 251/2014, ni mogoče dodati pijači, ki spada v kategorijo „aromatiziranih koktajlov iz vinskih proizvodov“, ampak te določbe ni mogoče razlagati tako, da implicitno dovoljuje dodajanje alkohola za to kategorijo – razen pri proizvodu vinske trte iz člena 3(4)(a) te uredbe – ki ni navedena na izčrpnem seznamu, ki je v tej točki določen.
27 Ta razlaga je potrjena s ciljem, ki mu sledi Uredba št. 251/2014, ki je enotna opredelitev vseh aromatiziranih vinskih proizvodov, danih na trg v Uniji, da se zagotovi, da so pričakovanja potrošnikov izpolnjena, tako da se preprečijo prakse, ki bi jih lahko zavajale.
28 Razlaga točke 3 Priloge I k tej uredbi, ki jo zagovarja družba Hauser Weinimport, pa bi, nasprotno, pripeljala do paradoksalnega položaja, ki je v nasprotju z zgoraj navedenim ciljem navedene uredbe, da bi bilo mogoče alkoholne pijače, kot so viski, vodka ali pivo, katerih dodajanje je izključeno za kategoriji „aromatiziranih vin“ in „aromatiziranih pijač na osnovi vina“, implicitno dovoliti za „aromatizirane koktajle iz vinskih proizvodov“. Natančneje, tak položaj bi očitno zavajal potrošnike glede opredelitve in področja uporabe imena „aromatizirani koktajl iz vinskih proizvodov“, čeprav člen 3(4)(c) Uredbe št. 251/2014 prepoveduje „doda[janje] alkohol[a]“ pijačam, ki so zajete s tem imenom.
29 Poleg tega je trditev družbe Hauser Weinimport, da bi bilo treba merilo vsebnosti alkohola, dobljene pri takem koktajlu po dodajanju alkohola, upoštevati kot parameter pri ugotavljanju, ali obstaja „dodatek alkohola“ ali ne, prav tako napačna.
30 Priznanje upoštevnosti takega merila bi namreč privedlo do tega, da bi se uporaba določb Uredbe št. 251/2014 v Uniji spreminjala glede na okoliščine, in sicer glede na vsebnost alkohola v pijači, ki spada pod poimenovanje „aromatizirani koktajl iz vinskih proizvodov“, in glede na delež, ki ga ima ta alkohol v njej. Iz tega naj bi izhajala negotovost glede področja uporabe tega imena in tveganje, da bi se potrošniki lahko zmotili glede njegove uporabe.
31 Poleg tega tudi ni mogoče sprejeti razlage, ki jo zagovarja družba Hauser Weinimport, da bi morala uporaba izraza „dodajanje“ v točki 3 Priloge I k Uredbi št. 251/2014 pomeniti le povečanje deleža alkohola v končnem proizvodu, v obravnavanem primeru v takemu koktajlu, kar naj bi izključevalo dodajanje majhne količine piva z nizko vsebnostjo alkohola. V zvezi s tem zadostuje ugotovitev, da je v točki 5 Priloge I k Uredbi št. 251/2014 ta izraz uporabljen v zvezi z dovoljenjem za „dodajanje vode“ pri vseh aromatiziranih vinskih proizvodih, medtem ko ni sporno, da se s takim dodajanjem zmanjša vsebnost alkohola v končnem proizvodu.
32 Glede na zgoraj navedeno je treba na prvo in drugo vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3(4)(c) Uredbe št. 251/2014 razlagati tako, da pojem „alkohol“ v smislu te določbe, ki ga ni mogoče dodati pijači z imenom „aromatizirani koktajl iz vinskih proizvodov“, zajema alkoholno pijačo, ki tako kot pivo ni proizvod vinske trte v smislu člena 3(4)(a) te uredbe, ne glede na okoliščino, da dodajanje take alkoholne pijače ne povzroči povečanja vsebnosti alkohola takega koktajla glede na vsebnost alkohola enega ali več proizvodov vinske trte, na katere se ta določba nanaša.
Tretje vprašanje
33 Predložitveno sodišče s tretjim vprašanjem sprašuje, ali je treba člen 3(4)(c) Uredbe št. 251/2014 razlagati tako, da prepoved dodajanja alkohola „aromatiziranemu koktajlu iz vinskih proizvodov“, ki jo ta določba določa, nasprotuje temu, da se alkoholna pijača, ki tako kot pivo ni eden od proizvodov vinske trte iz navedene določbe, v tak koktajl lahko vključi kot „aromatično živilo“ v smislu Priloge I, točka 1(b)(ii), k tej uredbi.
34 Poudariti je treba, da so v točki 1 Priloge I k Uredbi št. 251/2014 naštete sestavine, ki so dovoljene za „aromatizacijo“ treh kategorij aromatiziranih vinskih proizvodov iz člena 3 te uredbe. Med temi sestavinami so v skladu s točko 1(a) in (b) Priloge I k navedeni uredbi za vsako od teh kategorij navedena „aromatična zelišča in/ali začimbe in/ali aromatična živila“.
35 Ker Uredba št. 251/2014 ne vsebuje nobene opredelitve „aromatičnega živila“, ni mogoče izključiti, kot priznava Komisija, da alkoholna pijača lahko pomeni aromatično živilo.
36 Vendar bi bilo v nasprotju z besedilom, sistematiko in cilji, ki se uresničujejo z Uredbo št. 251/2014, če bi bilo dodajanje alkoholne pijače, kot je pivo, „aromatiziranemu koktajlu iz vinskih proizvodov“, ki je na podlagi člena 3(4)(c) te uredbe prepovedano, nazadnje mogoče dovoliti na podlagi točke 1(b)(ii) Priloge I k navedeni uredbi, ker taka alkoholna pijača lahko pomeni aromatično živilo.
37 Drugačna razlaga določb Uredbe št. 251/2014 bi prepovedi iz njenega člena 3(4)(c) odvzela ves polni učinek in škodila cilju te uredbe, kot je naveden v točki 15 te sodbe, ki je potrošnikom zagotoviti visoko raven varstva, med drugim z ustreznimi informacijami in preprečevanjem praks, ki bi jih lahko zavajale.
38 Glede na zgoraj navedeno je treba na tretje vprašanje odgovoriti, da je treba člen 3(4)(c) Uredbe št. 251/2014 razlagati tako, da prepoved dodajanja alkohola „aromatiziranemu koktajlu iz vinskih proizvodov“ iz te določbe nasprotuje temu, da se alkoholna pijača, ki tako kot pivo ni eden od proizvodov vinske trte iz navedene določbe, lahko vključi v tak koktajl kot „aromatično živilo“ v smislu Priloge I, točka 1(b)(ii), k tej uredbi.
Stroški
39 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:
1. Člen 3(4)(c) Uredbe (EU) št. 251/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. februarja 2014 o opredelitvi, opisu, predstavitvi, označevanju in zaščiti geografskih označb aromatiziranih vinskih proizvodov in o razveljavitvi Uredbe Sveta (EGS) št. 1601/91, kakor je bila spremenjena z Uredbo (EU) 2021/2117 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 2. decembra 2021,
je treba razlagati tako, da
da pojem „alkohol“ v smislu te določbe, ki ga ni mogoče dodati pijači z imenom „aromatizirani koktajl iz vinskih proizvodov“, zajema alkoholno pijačo, ki tako kot pivo ni proizvod vinske trte v smislu člena 3(4)(a) te uredbe, ne glede na okoliščino, da dodajanje take alkoholne pijače ne povzroči povečanja vsebnosti alkohola takega koktajla glede na vsebnost alkohola enega ali več uporabljenih proizvodov vinske trte, na katere se ta določba nanaša.
2. Člen 3(4)(c) Uredbe št. 251/2014, kakor je bila spremenjena z Uredbo 2021/2117,
je treba razlagati tako, da
prepoved dodajanja alkohola „aromatiziranemu koktajlu iz vinskih proizvodov“ iz te določbe nasprotuje temu, da se alkoholna pijača, ki tako kot pivo ni eden od proizvodov vinske trte iz navedene določbe, lahko vključi v tak koktajl kot „aromatično živilo“ v smislu Priloge I, točka 1(b)(ii), k tej uredbi.
Podpisi