SODBA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 25. januarja 2024(*)
„Predhodno odločanje – Območje svobode, varnosti in pravice – Pravosodno sodelovanje v kazenskih zadevah – Okvirni sklep 2005/212/PNZ – Zaplemba premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji – Člen 1, tretja alinea – Pojem ‚pripomočki za kazniva dejanja‘ – Člen 2(1) – Obveznost držav članic, da sprejmejo ukrepe, ki omogočajo zaplembo pripomočkov za kazniva dejanja – Vozilo, ki se uporablja za prevoz trošarinskega blaga brez z zakonom predpisane davčne nalepke“
V zadevi C‑722/22,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Sofiyski gradski sad (mestno sodišče v Sofiji, Bolgarija) z odločbo z dne 22. novembra 2022, ki je na Sodišče prispela 24. novembra 2022, v postopku
Sofiyski gradski sad,
SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi N. Piçarra (poročevalec), predsednik senata, N. Jääskinen in M. Gavalec, sodnika,
generalni pravobranilec: M. Campos Sánchez-Bordona,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za grško vlado L. Kotroni, A. Magrippi in E. Tsaousi, agentke,
– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
– za Evropsko komisijo S. Grünheid in I. Zaloguin, agenta,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalnega pravobranilca, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago člena 1, tretja alinea, in člena 2 Okvirnega sklepa Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji (UL 2005, L 68, str. 49).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru postopka, ki je bil začet po uradni dolžnosti, v zvezi z odvzemom vozil, ki so jih uporabljali nekateri člani organizirane kriminalne združbe, katere obsodba je postala pravnomočna, za prevoz trošarinskega blaga brez davčne znamke v nasprotju z zakonom.
Pravni okvir
Pravo Unije
3 V uvodnih izjavah 1 in 10 Okvirnega sklepa 2005/212 je navedeno:
„1. Glavni motiv čezmejnega organiziranega kriminala je materialna korist. Poskusi preprečevanja in boja proti takemu kriminalu so lahko učinkoviti samo, če so osredotočeni na sledenje, zamrznitev, zaseg in zaplembo premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji. Vendar pa je to oteženo med drugim tudi zaradi razlik med zakonodajami držav članic na tem področju.
[…]
10. Cilj tega okvirnega sklepa je zagotoviti, da imajo vse države članice učinkovita pravila, ki urejajo zaplembo premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivim dejanjem, med drugim v zvezi z dokaznim bremenom glede vira sredstev osebe, ki je bila obsojena za kaznivo dejanje, povezano z organiziranim kriminalom. […]“
4 Člen 1 tega okvirnega sklepa, naslovljen „Opredelitve pojmov“, v tretji alinei določa:
„Za namene tega okvirnega sklepa:
[…]
– ‚pripomočki za kazniva dejanja‘ pomenijo katero koli premoženje, ki se uporablja ali ki je na kakršen koli način, v celoti ali delno, namenjeno storitvi kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj.“
5 Člen 2 navedenega okvirnega sklepa, naslovljen „Zaplemba“, v odstavku 1 določa:
„Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo celotno ali delno zaplembo pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, za katere je zagrožena kazen odvzema prostosti več kot eno leto, ali premoženja v vrednosti, ki ustreza tej premoženjski koristi.“
6 Člen 4 tega okvirnega sklepa, naslovljen „Pravna sredstva“, določa:
„Vsaka država članica sprejme potrebne ukrepe za zagotovitev, da imajo zainteresirane strani, na katere vplivajo ukrepi členov 2 in 3, na razpolago učinkovita pravna sredstva za varstvo svojih pravic.“
7 Člen 5 Okvirnega sklepa 2005/212, naslovljen „Jamstva“, določa:
„Ta okvirni sklep ne vpliva ali spreminja obveznosti spoštovanja temeljnih pravic in temeljnih načel iz člena 6 Pogodbe o Evropski uniji, ki vključujejo zlasti domnevo nedolžnosti.“
Bolgarsko pravo
8 Člen 53(1)(a) Nakazatelen kodeks (kazenski zakonik) z dne 1. maja 1968 (DV št. 26 z dne 2. aprila 1968) v različici, ki se uporablja za dejansko stanje v postopku v glavni stvari (DV št. 60 z dne 5. avgusta 2011) (v nadaljevanju: NK), določa:
„Ne glede na kakršno koli kazenskopravno odgovornost se v korist države zaplenijo:
a) stvari, ki so v lasti storilca in ki so bile namenjene ali uporabljene za storitev naklepnega kaznivega dejanja;
[…]“
9 V skladu s členom 234(1) in (2), točka 3, NK se posedovanje blaga, za katero se plača trošarina, brez zakonsko predpisane davčne nalepke, če predmet kaznivega dejanja zajema velike količine, kaznuje z zaporno kaznijo od dveh do osmih let ter z odvzemom pravice do opravljanja nekaterih poklicev ali dejavnosti.
10 V skladu s členom 321(2) in (3), točka 2, NK se sodelovanje v organizirani hudodelski združbi z namenom pridobivanja premoženjske koristi kaznuje z zaporno kaznijo od treh do desetih let.
Spor o glavni stvari in vprašanje za predhodno odločanje
11 Osebe AP, BP, OP in PG so bile na podlagi člena 321(3), točka 2, NK obsojene na zaporno kazen, in sicer oseba AP na zaporno kazen treh let, osebi BP in OP na zaporno kazen enega leta, oseba PG pa na zaporno kazen šestih mesecev, ker so med avgustom 2011 in junijem 2012 sodelovale v organizirani kriminalni združbi, ki je s pridobitnim namenom izvajala kazniva dejanja iz člena 234 NK.
12 Osebe AP, BP in GV so v okviru te organizirane hudodelske združbe 20. avgusta 2011 kupile polpriklopnik v Bolgariji, ki ga je oseba OP 21. avgusta 2011 vozila v Grčiji in na katerega je oseba OP priključila priklopno vozilo, na katerem so bili naloženi zavojčki cigaret v vrednosti 2,348 milijona bolgarskih levov (BGN) (približno 1,2 milijona EUR), brez davčne nalepke. Oseba OP je 23. avgusta 2011 to vozilo odpeljala v Varno (Bolgarija), kjer je bil ta tovor iztovorjen v skladišče. Navedeni tovor je 24. avgusta 2011 zasegla policija. Za to kaznivo dejanje so bile osebe AP, BP, OP in GV na podlagi člena 234(2), točka 3, NK obsojene na zaporno kazen, in sicer oseba AP na zaporno kazen enega leta in enajst mesecev, osebi BP in OP na zaporno kazen enega leta, oseba GV pa na zaporno kazen štirih let.
13 V tem okviru je Sofijski gradski sad (mestno sodišče v Sofiji, Bolgarija), ki je predložitveno sodišče, po uradni dolžnosti začelo postopek za ugotovitev pomena materialnih dokazov, pridobljenih v kazenskem postopku, v katerem so bile izrečene obsodbe, navedene v točkah 11 in 12 te sodbe, ki so postale pravnomočne. To sodišče se zlasti sprašuje, ali sta bila polpriklopnik in priklopnik, s katerima je bil tovor zavojčkov cigaret brez davčne nalepke prepeljan iz Grčije v Bolgarijo, uporabljena kot „pripomočka“ za kaznivo dejanje v smislu člena 1, tretja alinea, Okvirnega sklepa 2005/212.
14 Navedeno sodišče na eni strani ugotavlja, da nacionalna ureditev iz postopka v glavni stvari kot kaznivo dejanje opredeljuje posedovanje trošarinskega blaga brez davčne nalepke, ne pa tudi prevoza tega blaga. Na drugi strani poudarja, da je Varhoven kasatsionen sad (vrhovno kasacijsko sodišče, Bolgarija) v razlagalni odločbi št. 2/13 z dne 18. decembra 2013 menilo, da vozilo ali prevozno sredstvo, v katerem je najdeno trošarinsko blago brez davčne nalepke, za katero velja člen 234 NK, ni pripomoček za to kaznivo dejanje in ga torej ni mogoče zapleniti na podlagi člena 53(1)(a) NK.
15 Vendar predložitveno sodišče meni, da je posedovanje dejansko razpolaganje s takim blagom in da je njegov prevoz izraz takega razpolaganja. Zato sta bila po njegovem mnenju polpriklopnik in priklopnik iz postopka v glavni stvari uporabljena kot „pripomočka“ za kaznivo dejanje posedovanja „precejšnje količine“ zavojčkov cigaret brez davčne nalepke.
16 V teh okoliščinah je Sofiyski gradski sad (mestno sodišče v Sofiji) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo to vprašanje:
„Ali je združljivo s členom 2 v povezavi s členom 1, tretja alinea, Okvirnega sklepa 2005/212, če se nacionalni zakon razlaga tako, da se tovorno motorno vozilo (vlečno vozilo za polpriklopnike in priklopno vozilo), ki so ga člani organizirane hudodelske združbe uporabljali za preprosto posedovanje in prevoz velikih količin blaga, za katero se plača trošarina (cigaret), brez davčne nalepke, ne sme zapleniti kot pripomoček za kaznivo dejanje?“
Vprašanje za predhodno odločanje
17 Predložitveno sodišče z vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba člen 1, tretja alinea, in člen 2 Okvirnega sklepa 2005/212 razlagati tako, da vozilo, ki se uporablja za prevoz trošarinskega blaga brez z zakonom predpisane davčne nalepke, pomeni „pripomoček“ za kaznivo dejanje.
18 V skladu s tretjo alineo člena 1 Okvirnega sklepa 2005/212 pojem „pripomočki za kazniva dejanja“ zajema „katero koli premoženje, ki se uporablja ali ki je na kakršen koli način, v celoti ali delno, namenjeno storitvi kaznivega dejanja ali kaznivih dejanj“.
19 Člen 2(1) tega okvirnega sklepa vsaki državi članici nalaga, naj sprejme potrebne ukrepe, ki ji omogočijo celotno ali delno zaplembo pripomočkov za kazniva dejanja in premoženjskih koristi, pridobljenih s kaznivimi dejanji, za katere je zagrožena kazen odvzema prostosti več kot eno leto, ali premoženja v vrednosti, ki ustreza tem premoženjskim koristim.
20 Iz teh določb, zlasti iz izrazov „katero koli premoženje“ in „na kakršen koli način“, izhaja, da je predmet, če se uporablja ali je namenjen za storitev kaznivega dejanja, ki spada na področje uporabe tega okvirnega sklepa, „pripomoček“ za to kaznivo dejanje.
21 V obravnavanem primeru je iz predloga za sprejetje predhodne odločbe razvidno, da se kaznivo dejanje iz postopka v glavni stvari, določeno v členu 234(2), točka 3, NK, in sicer posedovanje velikih količin trošarinskega blaga brez davčne nalepke, kaznuje z zaporno kaznijo od dveh do osmih let. S pridržkom preverjanj, ki jih mora opraviti predložitveno sodišče, lahko to kaznivo dejanje v skladu s členom 2(1) Okvirnega sklepa 2005/212 tako spada na področje uporabe tega sklepa.
22 Zato vozilo, če se „na kakršen koli način“ uporablja za storitev takega kaznivega dejanja, spada pod pojem „pripomoček za kaznivo dejanje“ v smislu člena 1, tretja alinea, tega okvirnega sklepa, ne da bi bilo treba razlikovati med tem, ali se navedeno vozilo uporablja kot prevozno sredstvo ali kot sredstvo za posedovanje ali skladiščenje proizvodov, ki so predmet zadevnega kaznivega dejanja.
23 Ob upoštevanju vprašanj predložitvenega sodišča je treba poudariti, da zavezujoča narava okvirnega sklepa, kakršen je Okvirni sklep 2005/212, za sodišča držav članic pomeni obveznost, da nacionalno pravo razlagajo čim bolj ob upoštevanju besedila in namena zadevnega okvirnega sklepa, da bi se dosegel v njem določeni rezultat. Ta obveznost je neločljivo povezana s sistemom Pogodbe DEU, ker nacionalnim sodiščem omogoča, da v okviru svoje pristojnosti zagotovijo polni učinek prava Unije, kadar odločajo v sporih, ki so jim predloženi (glej v tem smislu sodbi z dne 16. junija 2005, Pupino, C‑105/03, EU:C:2005:386, točka 43, in z dne 29. junija 2017, Popławski, C‑579/15, EU:C:2017:503, točka 31 in navedena sodna praksa).
24 Načelo skladne razlage zahteva, da nacionalno sodišče v okoliščinah posameznega primera upošteva celotno nacionalno pravo, zato da bi lahko presodilo, v kolikšnem obsegu ga je mogoče uporabiti tako, da ne bo dosežen rezultat, nasproten tistemu, ki je zajet v zadevnem okvirnem sklepu. To načelo pa ne more biti podlaga za razlago nacionalnega prava contra legem (glej v tem smislu sodbi z dne 16. junija 2005, Pupino, C‑105/03, EU:C:2005:386, točka 47, in z dne 8. novembra 2016, Ognyanov, C‑554/14, EU:C:2016:835, točka 66 in navedena sodna praksa).
25 Tako je obveznost nacionalnega sodišča, da se pri razlagi in uporabi upoštevnih pravil nacionalnega prava sklicuje na vsebino okvirnega sklepa, omejena s splošnimi pravnimi načeli, zlasti z načeloma pravne varnosti in prepovedi retroaktivnosti. Ti načeli nasprotujeta temu, da bi lahko s to obveznostjo na podlagi okvirnega sklepa in neodvisno od zakona, sprejetega za njegovo izvajanje, določila oziroma povečala kazenska odgovornost tistih, ki so storili kaznivo dejanje (glej v tem smislu sodbi z dne 16. junija 2005, Pupino, C‑105/03, EU:C:2005:386, točki 44 in 45, ter z dne 24. junija 2019, Popławski, C‑573/17, EU:C:2019:530, točka 75 in navedena sodna praksa).
26 S temi pridržki obveznost skladne razlage nacionalnim sodiščem nalaga, da na lastno pobudo ne uporabijo razlage hierarhično višjega sodišča, ki bi jih na podlagi nacionalnega prava zavezovala, če ta razlaga ni v skladu z zadevnim okvirnim sklepom. Zato nacionalno sodišče ne more upravičeno trditi, da zadevne nacionalne določbe ne more razlagati v skladu s pravom Unije le zato, ker je hierarhično višje sodišče to določbo dosledno razlagalo in uporabljalo v smislu, ki ni združljiv s tem pravom (glej v tem smislu sodbo z dne 24. junija 2019, Popławski, C‑573/17, EU:C:2019:530, točki 78 in 79 ter navedena sodna praksa).
27 V obravnavanem primeru je treba poudariti, prvič, da se določbe Okvirnega sklepa 2005/212, ki so predmet predloga za sprejetje predhodne odločbe, ne nanašajo na obseg kazenske odgovornosti oseb, na katere se nanaša morebitni ukrep zaplembe, in drugič, da do zaplembe predmetov, uporabljenih pri storitvi kaznivega dejanja, v korist države v skladu s členom 53(1) NK pride „ne glede na kazensko odgovornost“.
28 Poleg tega mora vsaka odločba o morebitni zaplembi v postopku v glavni stvari v skladu s členom 5 Okvirnega sklepa 2005/212 spoštovati temeljne pravice, zlasti lastninsko pravico iz člena 17(1) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah v povezavi z njenim členom 52(1). Taka zaplemba ne sme posegati v lastninsko pravico dobroverne tretje osebe, ki ni vedela in ni mogla vedeti, da je bilo njeno premoženje uporabljeno za storitev kaznivega dejanja (glej v tem smislu sodbo z dne 14. januarja 2021, Okrazhna prokuratura – Haskovo in Apelativna prokuratura – Plovdiv, C‑393/19, EU:C:2021:8, točka 55).
29 Poleg tega člen 4 Okvirnega sklepa 2005/212 v povezavi s členom 47 Listine o temeljnih pravicah državam članicam nalaga, da zagotovijo, da imajo osebe, na katere vpliva ukrep zaplembe, na voljo učinkovita pravna sredstva za zaščito svojih pravic. Te osebe niso le osebe, ki so bile obsojene za kaznivo dejanje, ampak tudi tretje osebe, na premoženje katerih se ta ukrep nanaša (glej v tem smislu sodbo z dne 14. januarja 2021, Okrazhna prokuratura – Haskovo in Apelativna prokuratura – Plovdiv, C‑393/19, EU:C:2021:8, točke 60, 61 in 63).
30 Glede na vse zgoraj navedene razloge je treba na postavljeno vprašanje odgovoriti, da je treba člen 1, tretja alinea, in člen 2 Okvirnega sklepa 2005/212 razlagati tako, da je vozilo, ki se uporablja za prevoz trošarinskega blaga brez z zakonom predpisane davčne nalepke, „pripomoček“ za kaznivo dejanje.
Stroški
31 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (osmi senat) razsodilo:
Člen 1, tretja alinea, in člen 2 Okvirnega sklepa Sveta 2005/212/PNZ z dne 24. februarja 2005 o zaplembi premoženjske koristi, pripomočkov in premoženja, ki so povezani s kaznivimi dejanji
je treba razlagati tako, da
je vozilo, ki se uporablja za prevoz trošarinskega blaga brez z zakonom predpisane davčne nalepke, „pripomoček“ za kaznivo dejanje.
Podpisi