Zadeva T‑365/16
Portigon AG
proti
Enotnemu odboru za reševanje
Sodba Splošnega sodišča (osmi razširjeni senat) z dne 28. novembra 2019
„Ekonomska in monetarna unija – Bančna unija – Enotni mehanizem za reševanje kreditnih institucij in nekaterih investicijskih podjetij (EMR) – Enotni sklad za reševanje (ESR) – Sklep EOR o predhodnih prispevkih za leto 2016 – Ničnostna tožba – Neposredno in posamično nanašanje – Dopustnost – Bistvene postopkovne zahteve – Avtentifikacija odločbe – Postopek sprejetja odločbe – Obveznost obrazložitve“
1. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Pripravljalni ukrepi – Izključitev – Sklep Enotnega odbora za reševanje (EOR) o določitvi predhodnih prispevkov v Enotni sklad za reševanje (ESR) – Dokončnost – Vključitev
(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba št. 806/2014, člena 67(4) in 70(2))
(Glej točke 64, 72, 73 in 180.)
2. Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo – Merila – Sklep Enotnega odbora za reševanje (EOR) o določitvi predhodnih prispevkov v Enotni sklad za reševanje (ESR) – Tožba, ki jo je vložila kreditna institucija, ki ni naslovnica sklepa EOR – Neposredno in posamično nanašanje – Dopustnost
(člen 263, četrti odstavek, PDEU; Uredba št. 806/2014, člena 67(4) in 70(2))
(Glej točke od 65 do 69, od 74 do 83, 163 in 180.)
3. Ničnostna tožba – Razlogi – Bistvena kršitev postopka – Neobstoj avtentifikacije izpodbijanega sklepa – Nujnost navedbe škode ali drugih nepravilnosti, ki niso neobstoj avtentifikacije – Neobstoj – Razlog, ki ga mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti
(člen 263 PDEU)
(Glej točke od 85 do 90 in 106.)
4. Ničnostna tožba – Razlogi – Bistvena kršitev postopka – Postopek sprejetja izpodbijanega sklepa ob kršitvi pravil, katerih namen je zagotoviti spoštovanje bistvenih postopkovnih zahtev, ki so značilne za vsak elektronski pisni postopek in vsak postopek sprejemanja s soglasjem – Razlog, ki ga mora sodišče upoštevati po uradni dolžnosti
(člen 263 PDEU)
(Glej točke od 134 do 140.)
5. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Sklep Enotnega odbora za reševanje (EOR) o določitvi predhodnih prispevkov v Enotni sklad za reševanje (ESR)
(člen 296 PDEU; Uredba št. 806/2014, člena 67(4) in 70(2))
(Glej točke od 160 do 162, 164, 165, 170, 174, 181, 187 in 193.)
Povzetek
Splošno sodišče je v sodbi z dne 28. novembra 2019, Portigon/CRU (T‑365/16), izdani v razširjenem senatu, sklepa Enotnega odbora za reševanje (EOR), od katerih je prvi določal znesek predhodnih prispevkov za leto 2016 v Enotni sklad za reševanje (ESR), drugi pa prilagoditvi teh prispevkov, razglasilo za nična v okviru tožbe, ki jo je vložila kreditna institucija, ki dolguje te prispevke.
Ta zadeva spada v okvir drugega stebra bančne unije v zvezi z enotnim mehanizmom za reševanje, ki je bil vzpostavljen z Uredbo št. 806/2014(1). Natančneje, ta zadeva se nanaša na ESR, uveden s to Uredbo(2). ESR se financira s prispevki institucij, ki se pobirajo na nacionalni ravni, med drugim v obliki predhodnih prispevkov(3).
Tožeča stranka, družba Portigon AG, je kreditna institucija s sedežem v državi članici, ki sodeluje v enotnem mehanizmu nadzora. EOR je s Sklepom z dne 15. aprila 2016 določil znesek predhodnega prispevka za leto 2016 za vsako institucijo in torej tudi za tožečo stranko. Nemški nacionalni organ za reševanje (NOR) je tožečo stranko z odločbo o plačilu z dne 22. aprila 2016 obvestil, da je EOR prilagodil njen predhodni prispevek za leto 2016 v ESR, in ji sporočil znesek, ki ga je treba plačati. EOR je s Sklepom z dne 20. maja 2016, ki mu je bila priložena priloga, v kateri so bili navedeni novi zneski, prispevek tožeče stranke povečal. Nemški NOR je z odločbo o plačilu z dne 10. junija 2016 tožeči stranki naložil, naj plača zvišan znesek, pri čemer je bila ta pred tem že obveščena o nujnosti poprave prvotnega izračuna. Tožeča stranka je vložila tožbo za razglasitev ničnosti dveh sklepov EOR v delu, v katerem se nanašata nanjo.
Splošno sodišče je najprej zavrnilo ugovor nedopustnosti, ki ga je navedel EOR in ki se je nanašal na to, da naj tožeča stranka ne bi imela procesnega upravičenja. Splošno sodišče je pri preučitvi tega vprašanja presodilo, da čeprav so naslovniki v smislu člena 263, četrti odstavek, PDEU, izpodbijanih sklepov le NOR, se ta sklepa posamično in neposredno nanašata na institucije, med katere spada tožeča stranka, ker po eni strani sklepa poimensko navajata vsako od institucij in določata ali, v primeru drugega sklepa, prilagodita njen posamični prispevek, in po drugi strani NOR nimajo niti nobene diskrecijske pravice glede zneskov posameznih prispevkov, določenih v teh sklepih niti teh zneskov, ki jih morajo pobrati od zadevnih institucij, ne morejo spremeniti. Tožba se zato šteje za dopustno.
V okviru vsebinske presoje je Splošno sodišče pri preučitvi tožbenega razloga javnega reda, ki se je nanašal na bistveno kršitev postopka pri sprejemanju aktov, ugotovilo, da ker EOR ni dokazal elektronskega podpisa izpodbijanih sklepov, zahteva po avtentikaciji ni bila izpolnjena. Navedena sklepa je zato razglasilo za nična.
V zvezi s tem je Splošno sodišče spomnilo na sodno prakso Sodišča, v skladu s katero intelektualni in formalni element sestavljata nerazdružljivo celoto, zato je pisnost akta nujni odraz volje organa, ki ga sprejme. Cilj avtentikacije akta je zagotoviti pravno varnost z gotovo opredelitvijo besedila, ki ga je sprejel avtor. Sodišče je tudi presodilo, da že neobstoj avtentifikacije akta pomeni bistveno kršitev postopka, ne da bi bilo treba poleg tega ugotoviti druge nepravilnosti v zvezi z njim ali da je zaradi neobstoja avtentifikacije osebi, ki se nanj sklicuje, nastala škoda, ter da se torej nadzor spoštovanja formalnosti avtentifikacije in torej gotovosti akta izvede pred vsakim drugim nadzorom, kot je nadzor pristojnosti avtorja akta, spoštovanja načela kolegialnosti ali spoštovanja obveznosti obrazložitve aktov. Če sodišče Unije pri preizkusu akta, ki mu je bil predložen, ugotovi, da ta ni bil pravilno avtentificiran, mora po uradni dolžnosti preizkusiti, ali je zaradi neobstoja ustrezne avtentifikacije podan razlog bistvene kršitve postopka, in posledično akt, v zvezi s katerim je taka kršitev podana, razglasiti za ničen. V zvezi s tem ni pomembno, da neobstoj avtentifikacije strankam v sporu ni povzročil nobene škode.
Splošno sodišče je ugotovilo tudi, da je bil postopek sprejetja prvega izpodbijanega sklepa voden ob očitnem kršenju postopkovnih zahtev glede potrditve tega sklepa od članov izvršne seje EOR in glede zagotovitve te potrditve. Splošno sodišče je glede postopka sprejetja sklepa s soglasjem odločilo, da sklepa ni mogoče sprejeti, ne da bi bilo vsaj ugotovljeno, da so se vsi člani pristojnega organa lahko predhodno seznanili z osnutkom sklepa. Poleg tega ta postopek zahteva navedbo roka, v katerem navedeni člani lahko izrazijo stališče o osnutku. Splošno sodišče je ugotovilo, da so bila ta postopkovna pravila, katerih namen je zagotoviti spoštovanje bistvenih postopkovnih zahtev, ki so značilne za vsak postopek sprejemanja s soglasjem, v tem primeru kršena. Ugotovilo je, da imajo te kršitve neposreden vpliv na pravno varnost, saj ni dokazano, da je tako sprejeti sklep potrdil pristojni organ in še manj da so bili vsi člani tega organa z njim predhodno seznanjeni. Splošno sodišče je odločilo, da nespoštovanje takih postopkovnih pravil, ki so potrebna za izražanje soglasja, pomeni kršitev bistvenih postopkovnih zahtev, ki jih sodišče Unije lahko preizkusi po uradni dolžnosti.
Nazadnje, Splošno sodišče je presodilo, da v zvezi z izpodbijanima sklepoma obstaja tudi razlog za razglasitev ničnosti zaradi več kršitev obveznosti obrazložitve. Splošno sodišče je v zvezi s tem poudarilo, da je naloga EOR, ki je avtor teh sklepov, da jih obrazloži. Te obveznosti obrazložitve niti ni mogoče prenesti na NOR, niti NOR kršitve te obveznosti ne morejo ublažiti, saj bi to pomenilo neupoštevanje pristojnosti EOR v zvezi s tem in bi glede na raznolikost NOR povzročilo tveganje neenakega obravnavanja institucij v zvezi z obrazložitvijo sklepov EOR.