SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE (prvi senat)

z dne 13. decembra 2007

Združeni zadevi F-51/05 in F-18/06

Tineke Duyster

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Jeziki – Dopustnost – Odločba, ki posega v položaj – Neobstoj – Starševski dopust – Zahteva za preložitev datuma začetka starševskega dopusta – Vpliv bolniškega dopusta“

Predmet: Tožbi, vloženi na podlagi člena 236 ES in člena 152 AE, s katerima T. Duyster predlaga predvsem: v zadevi F-51/05, prvič, razglasitev ničnosti treh odločb Komisije, in sicer odločbe z dne 22. oktobra 2004, s katero ji je bil odobren starševski dopust od 1. novembra 2004 do vključno 30. aprila 2005, odločbe z dne 30. novembra 2004 o zavrnitvi njene zahteve za prestavitev/umik starševskega dopusta ter plačilne liste za november 2004; drugič, ugotovitev, da lahko še vedno zaprosi za starševski dopust za svojega sina; tretjič, plačilo različnih zneskov v obliki odškodnine, zlasti za povračilo škode, nastale zaradi negotovosti, ki jo je čutila v zvezi s svojim statusom uradnice, in nepremoženjske škode, nastale zaradi te negotovosti; v zadevi F-18/06 razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 17. novembra 2005, s katero je bil za datum začetka starševskega dopusta določen 8. november 2004, in plačilo odškodnine, zlasti za povračilo premoženjske in nepremoženjske škode, nastale zaradi navedene odločbe.

Odločitev: Tožbi se zavrneta. Komisija nosi svoje stroške in tretjino stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka. Tožeča stranka nosi dve tretjini svojih stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave

(člen 21, tretji odstavek, ES)

2.      Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Pojem

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)

3.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Razlogi odločbe – Izključitev

(člen 230 ES)

4.      Postopek – Ugovor litispendence

5.      Uradniki – Dopusti – Starševski dopust – Umik zahteve – Pogoji

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 42a)

6.      Uradniki – Dopusti – Starševski dopust – Prekinitev – Pogoji

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 42a)

1.      Institucije morajo na podlagi dolžnosti skrbnega ravnanja na uradnika nasloviti posamično odločbo, napisano v jeziku, ki ga ta dobro obvlada, ker mora uprava zagotoviti, da se uradniki lahko dejansko in zlahka seznanijo z upravnimi akti, ki jih posamično zadevajo.

Vendar iz člena 21, tretji odstavek, ES ni mogoče sklepati, da bi morala biti vsaka odločba, ki jo institucija Skupnosti naslovi na enega svojih uradnikov, napisana v maternem jeziku tega uradnika. Sklicevanja Pogodbe na uporabo jezikov v Evropski uniji namreč ni mogoče šteti za izraz splošnega načela prava Skupnosti, ki vsakemu državljanu zagotavlja pravico, da bo vse, kar bi lahko vplivalo na njegove interese, v vseh okoliščinah sestavljeno v njegovem jeziku.

(Glej točke od 56 do 58.)

Napotitev na:

Sodišče: 9. september 2003, Kik proti UUNT, C‑361/01 P, Recueil, str. I-8283, točka 82;

Sodišče prve stopnje: 23. marec 2000, Rudolph proti Komisiji, T-197/98, RecFP, str. I‑A‑55 in II‑241, točka 46.

2.      Samo akti, ki imajo zavezujoče pravne učinke, ki bi lahko neposredno in posamično vplivali na interese zadevnih oseb, s tem ko bi resno spremenili njihov pravni položaj, se lahko štejejo za akte, ki posegajo v njihov položaj.

Vendar se lahko nekateri akti, čeprav ne vplivajo na materialne interese ali položaj zadevnega uradnika, zaradi narave ali zadevne funkcije in okoliščin štejejo za akte, ki posegajo v položaj, če vplivajo na moralne interese ali prihodnost zadevne osebe. Bistveni element akta, ki posega v položaj, je, da vpliva na interese osebe, to je, da lahko škodi interesom te osebe, zlasti v zvezi z zahtevo, ki jo je ta oseba vložila. Stranka, ki je vložila tožbo, ima lahko koristi zaradi izida te tožbe.

(Glej točke od 78 do 80.)

Napotitev na:

Sodišče: 27. junij 1973, Kley proti Komisiji, 35/72, Recueil, str. 679, točki 4 in 5; 29. oktober 1981, Arning proti Komisiji, 125/80, Recueil, str. 2539, točka 17; 3. december 1992, Moat proti Komisiji, C‑32/92 P, Recueil, str. I‑6379, točka 9; 10. januar 2006, Komisija proti Alvarez Moreno, C‑373/04 P, ZOdl., str. I‑1, točka 42.

3.      Zoper presojo iz obrazložitve odločbe ni mogoče vložiti ničnostne tožbe in sodišče Skupnosti lahko nadzoruje njeno zakonitost le, če presoja kot obrazložitev akta, ki posega v položaj, pomeni potrebno podporo izreku tega akta oziroma če se lahko zaradi te obrazložitve spremeni vsebina tega, kar je bilo odločeno v izreku zadevnega akta.

(Glej točko 84.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 30. april 2007, EnBW Energie Baden‑Württemberg proti Komisiji, T‑387/04, ZOdl., str. II‑1195, točka 127 in navedena sodna praksa.

4.      Tožbo med istima strankama, katere namen je enak, ker so navedeni enaki tožbeni razlogi kot v prej vloženi tožbi, je treba zavreči kot nedopustno.

(Glej točki 94 in 102.)

Napotitev na:

Sodišče: 19. september 1985, Hoogovens Groep proti Komisiji, združeni zadevi 172/83 in 226/83, Recueil, str. 2831, točka 9; 22. september 1988, Francija proti Parlamentu, združeni zadevi 358/85 in 51/86, Recueil, str. 4821, točka 12;

Sodišče prve stopnje: 14. junij 2007, Landtag Schleswig‑Holstein proti Komisiji, T‑68/07, neobjavljen v ZOdl., točka 16.

5.      Uradnik lahko enostransko umakne zahtevo za starševski dopust, vendar samo v razumnem roku, nikakor pa ne po datumu, ko je bila odločba o tem vročena ali se je zadevni uradnik seznanil s to odločbo.

(Glej točko 139.)

6.      Člen 2, četrti odstavek, Splošnih določb za izvajanje člena 42a Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija, po katerem lahko organ za imenovanja na zahtevo zadevne osebe razveljavi odločbo o odobritvi starševskega dopusta, je treba razlagati tako, da dovoljuje tudi začasno prekinitev starševskega dopusta.

Pojasnilo, da organ za imenovanja na podlagi tega člena „lahko“ razveljavi dopust in mu torej ni treba ugoditi vsaki zahtevi za razveljavitev ali prekinitev, kaže, da mora vsaka taka odločitev, ki jo sprejme organ za imenovanja, temeljiti na legitimnih razlogih, na katere se sklicuje uradnik, ob upoštevanju namena starševskega dopusta in izhajati iz tehtanja interesov uradnika in institucije.

Diskrecijska pravica, ki jo ima uprava, je vseeno omejena, kadar zadevna oseba, ki ima pravico do starševskega dopusta, v zahtevi za prekinitev dopusta dokaže, da se je zaradi dogodkov, ki so se zgodili po odobritvi navedenega dopusta, znašla v okoliščinah, v katerih nesporno ne more skrbeti za otroka v prvotno predvidenih okoliščinah. To zlasti velja, ko uradnik zboli za boleznijo, zaradi resnosti ali značilnosti katere se znajde v takih okoliščinah.

(Glej točke 163, 167, 169 in 170.)

Napotitev na:

Sodišče: 20. september 2007, Kiiski, C‑116/06, ZOdl., str. I-7643, točka 38.