SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (tretji senat)
z dne 2. marca 2010(*)
„Javna naročila storitev – Postopek javnega razpisa EMSA – Opravljanje informacijskih storitev – Zavrnitev ponudbe – Ničnostna tožba – Pristojnost Splošnega sodišča – Ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev – Enako obravnavanje – Upoštevanje meril za oddajo, določenih v razpisni dokumentaciji ali obvestilu o javnem naročilu – Določitev podmeril v merilih za oddajo – Očitna napaka pri presoji – Obveznost obrazložitve“
V zadevi T‑70/05,
Evropaïki Dynamiki - Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE s sedežem v Atenah (Grčija), ki jo zastopa N. Korogiannakis, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Evropski agenciji za pomorsko varnost (EMSA), ki jo zastopata W. de Ruiter in J. Menze, zastopnika, skupaj z J. Stuyckom, odvetnikom,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti odločb EMSA, s katerima je zavrnila ponudbi, ki ju je predložila tožeča stranka v postopku javnih razpisov EMSA C-1/01/04 glede javnega naročila z naslovom „Validacija SafeSeaNet in prihodnji razvoj“ in EMSA C-2/06/04 glede javnega naročila z naslovom „Specifikacija in razvoj podatkovne baze, omrežja in sistema za upravljanje v zvezi s pomorskimi nesrečami“, in oddala navedeni naročili drugima ponudnikoma,
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat),
v sestavi J. Azizi, predsednik, E. Cremona (poročevalka), sodnica, in S. Frimodt Nielsen, sodnik,
sodna tajnica: C. Kantza, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 20. januarja 2009,
izreka naslednjo
Sodbo
Pravni okvir
1 Evropska agencija za pomorsko varnost (EMSA) je bila ustanovljena z Uredbo (ES) št. 1406/2002 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 27. junija 2002 (UL L 208, str. 1). Njena naloga je zagotavljati visoko, enotno in učinkovito stopnjo varnosti v pomorskem prometu in preprečevati onesnaževanje z ladij znotraj Evropske unije.
2 V skladu s členom 5(1) te uredbe je EMSA organ Skupnosti in je pravna oseba.
3 Člen 8 Uredbe št. 1406/2002 določa:
„1. Pogodbeno odgovornost [EMSA] ureja pravo, ki se uporablja za zadevno pogodbo.
2. Sodišče je pristojno za odločanje na podlagi katere koli arbitražne klavzule v pogodbi, ki jo sklene [EMSA].
3. V primeru nepogodbene odgovornosti [EMSA] v skladu s splošnimi načeli, ki so skupn[a] vsem pravnim redom držav članic, poravna vso škodo, ki jo povzročijo njene službe ali osebje med opravljanjem njihovih nalog.
4. V sporih glede nadomestila škode iz odstavka 3 je pristojno Sodišče.
5. Osebno odgovornost uslužbencev do [EMSA] urejajo določbe kadrovskih predpisov in pogojev za zaposlitev, ki veljajo zanje.“
4 Člen 185(1) Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 z dne 25. junija 2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti (UL L 248, str. 1, v nadaljevanju: finančna uredba), določa:
„Komisija sprejme okvirno finančno uredbo za organe, ki jih ustanovijo Skupnosti in so pravne osebe, ki dejansko prejemajo donacije v breme proračuna. Finančna pravila teh organov ne smejo odstopati od okvirne uredbe, razen če tako ne zahtevajo posebni operativni razlogi in s predhodnim soglasjem Komisije.“
5 Člen 74 Uredbe Komisije (ES, EURATOM) št. 2343/2002 z dne 19. novembra 2002 [23. decembra 2002] o okvirni finančni uredbi za organe iz člena 185 finančne uredbe (UL L 357, str. 72), kakor je veljal v času dejanskega stanja, določa:
„Za javna naročila se uporabljajo ustrezne določbe splošne finančne uredbe in podrobne določbe [podrobna pravila] za izvajanje navedene uredbe.“
6 Ta določba je vnesena v člen 74 finančne uredbe EMSA, ki jo je sprejel njen upravni odbor 3. julija 2003.
7 Za oddajo javnih naročil za storitve organov iz člena 185 finančne uredbe torej veljajo določbe iz naslova V, del 1, finančne uredbe ter določbe Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje finančne uredbe (UL L 357, str. 1, v nadaljevanju: podrobna pravila za izvajanje). Te določbe so oblikovane po zgledu direktiv s tega področja in sicer glede naročil storitev zlasti Direktive Sveta 92/50/EGS z dne 18. junija 1992 o usklajevanju postopkov za oddajo javnih naročil storitev (UL L 209, str. 1), kakor je bila spremenjena.
8 Člen 89(1) finančne uredbe določa:
„Vsa javna naročila, ki se v celoti ali delno financirajo iz proračuna, morajo biti izvedena v skladu z načeli preglednosti, sorazmernosti, enakega obravnavanja in nediskriminacije.“
9 Člen 97 finančne uredbe, kakor je veljal v času dejanskega stanja, določa:
„1. Merila za ocenitev sposobnosti kandidatov ali ponudnikov in merila za ocenitev vsebine ponudbe se določijo vnaprej in so opisana v razpisu.
2. Naročilo se lahko odda v avtomatskem postopku ali v postopku za ugotavljanje najugodnejše ponudbe.“
10 V zvezi s tem člen 138 podrobnih pravil za izvajanje, kakor je veljal v času dejanskega stanja, določa:
„ […]
2. Ekonomsko najugodnejša ponudba je ponudba, ki ima najboljše razmerje med ceno in kakovostjo in hkrati ustreza merilom, ki so odvisna od predmeta naročila, kot so ponujena cena, tehnične prednosti, estetske in funkcionalne lastnosti, okoljske lastnosti, tekoči stroški, datum dobave ali končanja del, poprodajne storitve in tehnična pomoč.
3. Naročnik v javnem naročilu ali v specifikacijah [obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji] določi, kako se vrednotijo posamezna merila pri ocenjevanju ekonomsko najugodnejše ponudbe.
Vrednotenje cene glede na druga merila ne sme povzročiti, da bi cena ne vplivala na izbiro izvajalca.
Če je v izjemnih primerih vrednotenje tehnično nemogoče, zlasti zaradi narave predmeta pogodbe, naročnik samo navede merila, ki se bodo uporabljala, v vrstnem redu od najbolj do najmanj pomembnega.“
11 Člen 98 finančne uredbe določa:
„1. Izbira postopka za predložitev ponudb zagotavlja, da obstaja resnična konkurenca in da ostane vsebina ponudb zaupna, dokler se ponudbe hkrati ne odprejo.
[…]
3. Razen pri naročilih za majhne zneske […], vloge in ponudbe odpira komisija za odpiranje, imenovana v ta namen. Vsaka ponudba ali vloga, za katero komisija ugotovi, da ne izpolnjuje pogojev, se zavrže.
4. Vse vloge ali ponudbe, za katere komisija za odpiranje ugotovi, da izpolnjujejo pogoje, komisija, imenovana v ta namen, oceni na podlagi meril za ocenitev sposobnosti ali za ocenitev vsebine ponudbe, določenih v razpisni dokumentaciji, in pripravi predlog za oddajo naročila.“
12 Člen 143(2) podrobnih pravil za izvajanje, kakor je veljal v času dejanskega stanja, določa:
„Ponudniki lahko ponudbe predložijo:
(a) po pošti in v tem primeru mora biti v razpisu navedeno, da je veljavni datum oddaje s priporočeno pošto, ki je odtisnjen na poštnem žigu; ali
(b) ponudbo odda osebno v prostorih institucije ponudnik ali njegov zastopnik, vključno s kurirsko službo; za te namene je v povabilu k oddaji ponudbe poleg informacij iz točke (a) člena 130(2) navedena tudi služba, kateri ponudnik odda ponudbo proti potrdilu o oddaji, ki mora biti podpisano in opremljeno z datumom.“
13 Člen 100(2) finančne uredbe določa:
„Naročnik uradno obvesti vse kandidate ali ponudnike, katerih vloge ali ponudbe so bile zavržene [zavrnjene], o razlogih za zavrženje [zavrnitev] in vse ponudnike, katerih ponudbe so sprejemljive in ki pošljejo pisno zahtevo, o značilnostih in relativnih prednostih izbrane ponudbe in o imenu ponudnika, kateremu je bilo naročilo oddano.
Razkritje določenih informacij pa se lahko opusti, če bi oviralo uporabo prava, če bi bilo v nasprotju z javnim interesom ali bi škodovalo zakonitim poslovnim interesom javnih ali zasebnih podjetij ali bi lahko povzročilo izkrivljanje poštene konkurence med njimi.“
14 V zvezi s tem člen 149 podrobnih pravil za izvajanje, kot je veljal v času dejanskega stanja, določa:
„1. Naročnik čim prej obvesti kandidate in ponudnike o sprejeti odločitvi v zvezi z oddajo naročila, vključno z razlogi za odločitev, da ne odda naročila, za katerega so bile oddane konkurenčne ponudbe, ali pa da ponovno začne postopek.
2. Naročnik informacije iz člena 100(2) Finančne uredbe sporoči v največ petnajstih koledarskih dneh od datuma, na katerega je prejel pisno zahtevo.“
Dejansko stanje
15 Tožeča stranka, družba Evropaïki Dynamiki – Proigmena Systimata Tilepikoinonion Pliroforikis kai Tilematikis AE, je družba grškega prava, ki je dejavna na področju informacijske in komunikacijske tehnologije.
16 Ta zadeva se nanaša na dva javna razpisa, in sicer o „[v]alidaciji SafeSeaNet in prihodnjem razvoju“ pod številko EMSA C‑1/01/04‑2004 (v nadaljevanju: javni razpis C-1/01/04) in o „specifikaciji in razvoju podatkovne baze, omrežja in sistema za upravljanje v zvezi s pomorskimi nesrečami (informacijska platforma o pomorskih nesrečah)“ pod številko EMSA C-2/06/04 (v nadaljevanju: javni razpis C-2/06/04).
1. Postopek javnega razpisa EMSA C-1/01/04
17 EMSA je z obvestilom o javnem naročilu z dne 1. julija 2004, ki je bil objavljen v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (UL, S 126), pričela z javnim razpisom C-1/01/04. Rok za predložitev ponudb je bil 9. avgust 2004.
18 Pod točko 13 razpisne dokumentacije z naslovom „Merila za oddajo naročila“ je zapisano:
„Naročilo bo oddano ponudniku, ki bo predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ki se presodi na podlagi teh meril:
(a) Merila za tehnično ocenjevanje po pomembnosti, kakor so ovrednotena v odstotkih
1. Predlagana metodologija pri projektu – kar vključuje podrobne predloge o tem, kako izpeljati projekt in ključne stopnje ter storitve, ki jih je treba opraviti (kakor so določeni v točki 3 [razpisne dokumentacije])(40 %).
2. Razumevanje specifikacij v razpisni dokumentaciji in jedrnata predstavitev tega razumevanja (20%).
3. Kakovost podpornih služb (Helpdesk) (10 %)
(b) Skupna cena (30 %)
Pri oddaji naročila se upoštevajo le ponudbe, ki so dosegle najmanjši skupni odstotek 70 in za vsako merilo najmanjši odstotek 60“.
19 V razpisni dokumentaciji pod točko 3 z naslovom „Poročila in dokumentacija, ki jih je treba predložiti“ je glede prvega merila za oddajo bilo določeno, da mora ponudba vključevati podrobne podatke o načrtu izvedbe projekta (project implementation structure), o vsakem delovnem paketu (work package), kar mora biti jasno opredeljeno, in da mora načrt izvedbe projekta vsebovati (vsaj) te navedbe: horizontalne dejavnosti (točka 3.1); opis skupine za upravljanje projekta in odgovornosti (točka 3.2); nadzor kakovosti (točka 3.3); storitve glede upravljanja projekta (deliverables on project management level) (točka 3.4) in opis delovnih paketov in razmerja (work package description and relations) (točka 3.5) in drugi upoštevni podatki, ki se nanašajo na predložitev poročil (točka 3.6).
20 1. julija 2004 sta bili tožeči stranki poslani povabilo k oddaji ponudbe in razpisna dokumentacija.
21 Tožeča stranka trdi, da je po telefaksu z dne 31. julija 2004 poslala zahtevo o dodatnih informacijah EMSA. To zahtevo naj bi ponovila s telefaksom z dne 1. avgusta 2004.
22 EMSA je z elektronskim sporočilom z dne 2. avgusta 2004 tožečo stranko obvestila, da prejet telefaks z dne 1. avgusta 2004 z navedeno zahtevo o informacijah ni popoln, in jo pozvala, naj ponovno pošlje svoja vprašanja po elektronski pošti, kar je tožeča stranka še isti dan storila. Tožeča stranka je v tej elektronski pošti trdila, da je poskušala poslati telefaks 31. julija 2004 in znova 1. avgusta 2004, vendar je resnično nastala težava pri pošiljanju telefaksa. Zahtevala je torej obravnavo svoje zahteve, saj zadnji dan za njeno predložitev, se pravi sobota 31. julija 2004, ni bil delovni dan.
23 EMSA je z elektronsko pošto z dne 3. avgusta 2004 tožečo stranko obvestila, da ne bo odgovorila na njena vprašanja, ker so bila glede na točko 8 povabila k oddaji ponudbe predložena prepozno. Tožeča stranka je v elektronski pošti z istega dne še enkrat poudarila, da je navedena dneva zaman poskušala poslati navedeno zahtevo o informacijah in da bi moral biti ne glede na to rok za predložitev vprašanj, ki se je iztekel v soboto 31. julija 2004, podaljšan do prvega naslednjega delovnega dneva, se pravi do ponedeljka 2. avgusta 2004.
24 Tožeča stranka je 9. avgusta 2004 predložila ponudbo za javni razpis.
25 EMSA jo je z dopisom z dne 6. decembra 2004 obvestila, da njena ponudba ni bila izbrana, ker je razmerje med kakovostjo in ceno nižje kot pri ponudbi izbranega ponudnika.
26 Tožeča stranka je s telefaksom z dne 7. decembra 2004 od EMSA zahtevala, naj ji sporoči ime izbranega ponudnika, značilnosti in relativne prednosti ter ocene svoje ponudbe in ponudbe izbranega ponudnika glede vsakega merila za oddajo in pošlje kopijo poročila komisije za ocenjevanje in primerjavo med svojo finančno ponudbo in finančno ponudbo izbranega ponudnika.
27 EMSA je z dopisom z dne 16. decembra 2004, za katerega tožeča stranka trdi, da ga je prejela šele 7. januarja 2005, tožečo stranko obvestila o ocenah, ki jih je ta pri vsakem merilu za oddajo prejela za svojo ponudbo in o skupni oceni izbrane ponudbe. EMSA je glede značilnosti izbrane ponudbe pojasnila:
„Jasen pristop glede metodologije, ki jo je treba uporabiti za upravljanje celotnega projekta. Opis nalog je realističen (ter dobro dopolnjen s tabelami, v katerih so za te naloge navedeni delo in dodeljena sredstva, z Ganttovim diagramom in porazdelitvijo nalog); število predlaganih delovnih dni na osebo zadostuje; za vrsto naloge so bile določene storitve, ki jih je treba opraviti [‚deliverables have been assigned per type of task‘]; dobro razumevanje projekta in dober pristop pri načrtu upravljanja; predlagani sporazum o ravni storitve ustreza zahtevam projekta (‚Service Level Agreement‘).“
28 Tožeča stranka je 5. januarja 2005 EMSA poslala telefaks, v katerem je trdila, da o rezultatih oddaje naročila v dveh javnih razpisih ni bila obveščena v rokih, ki jih določa finančna uredba. Pritožila se je tudi, ker je EMSA podpisala pogodbi z izbranima ponudnikoma in je ta podatek objavila v Uradnem listu.
29 EMSA je odgovorila tako, da je k dopisu in telefaksu z dne 7. januarja 2005 priložila kopijo svojega dopisa z dne 16. decembra 2004.
30 Tožeča stranka je v telefaksu z dne 18. januarja 2005 poudarila zamudo, s katero je prejela dopis EMSA z dne 16. decembra 2004. Poleg tega je EMSA očitala kršitev finančne uredbe, ker na zahtevo o informacijah ni odgovorila v roku, ker ji ni sporočila imena izbranega ponudnika, zneska njegove finančne ponudbe in tehnične ocene te ponudbe v primerjevi z njeno in ker se je odločila, da podpiše pogodbo. Trdila je tudi, da navedba EMSA v dopisu z dne 16. decembra 2004 o oceni, ki jo je ponudbi tožeče stranke glede vsakega merila za oddajo dala komisija za ocenjevanje, ni bila podrobna in ni vključevala utemeljitve odločitve. Nazadnje, zahtevala je več pojasnil glede presoje komisije za ocenjevanje.
31 EMSA je tožeči stranki odgovorila s telefaksom z dne 9. februarja 2005, v katerem jo je obvestila o imenu izbranega ponudnika ter navedla, da je tožeča stranka že prejela oceno svoje ponudbe in da bi podrobnejše informacije, kot so finančni in ekonomski podatki o izbranem ponudniku, škodile njegovim legitimnim pričakovanjem in jih zato ni mogoče razkriti.
2. Postopek javnega razpisa EMSA C-2/06/04
32 EMSA je z obvestilom o javnem naročilu z dne 3. julija 2004, ki je bil objavljen v Dodatku k Uradnemu listu Evropske unije (UL, S 128), pričela z javnim razpisom C-2/06/04. Rok za predložitev ponudb je bil 9. avgust 2004.
33 Pod točko 13 razpisne dokumentacije z naslovom „Merila za oddajo naročila“ je zapisano:
„Naročilo bo oddano ponudniku, ki bo predložil ekonomsko najugodnejšo ponudbo, ki se presodi na podlagi teh meril, kakor so ovrednotena v odstotkih:
(a) Merila za tehnično ocenjevanje: največ 70 %
Merila za tehnično ocenjevanje po pomembnosti:
- predlagana metodologija – ta mora vključevati podrobne predloge o tem, kako dobro opraviti vse naloge, in o vodilnih osebah (poimensko imenovane osebe) ter ključne stopnje in storitve, ki jih je treba opraviti (40 %);
- razumevanje specifikacij v razpisni dokumentaciji in jedrnata predstavitev tega razumevanja in predhodne izkušnje pri podobnem delu (20%);
- kakovost predlaganih orodij, programov in modulov (10 %).
(b) Skupna cena: (30 %)
Pri oddaji naročila se upoštevajo le ponudbe, ki so dosegle najmanjši skupni odstotek 70 in za vsako merilo najmanjši odstotek 60“.
34 9. julija 2004 sta bili tožeči stranki poslani povabilo k oddaji ponudbe in razpisna dokumentacija.
35 Odgovorni za projekt EMSA je vsem podjetjem, ki so pokazala interes za javni razpis, v elektronskem sporočilu z dne 26. julija 2004 poslal določeno število dodatnih informacij o zadevnem javnem razpisu.
36 Tožeča stranka trdi, kot je bilo navedeno v točki 21 zgoraj, da je s telefaksom z dne 31. julija 2004 poslala zahtevo o dodatnih informacijah, ki se je nanašala tudi na ta javni razpis.
37 EMSA je navedeno zahtevo o informacijah prejela z elektronsko pošto z dne 2. avgusta 2004. Tožeča stranka v tej elektronski pošti trdi, da je poskušala poslati priložene dokumente 31. julija 2004 in znova 1. avgusta 2004, vendar je nastala težava pri pošiljanju telefaksa. Tako je zahtevala obravnavo priloženih zahtev, saj zadnji dan za njihovo predložitev, se pravi sobota 31. julija 2004, ni bil delovni dan.
38 EMSA je v elektronskem sporočilu z dne 3. avgusta 2004, v katerem je odgovorila na zahteve o pojasnilih določenih delov razpisne dokumentacije, tožeči stranki in drugim zainteresiranim podjetjem poslala dodatne informacije glede javnega razpisa C-2/06/04.
39 EMSA je 5. avgusta 2004 tožečo stranko obvestila, da ne bo odgovorila na njena vprašanja, ker so bila glede na točko 8 povabila k oddaji ponudb predložena prepozno.
40 Tožeča stranka je 9. avgusta 2004 predložila ponudbo za javni razpis C-2/06/04.
41 Komisija za odpiranje ponudb – ki so jo sestavljale štiri osebe in ki jih je EMSA določila 16. julija 2004 – je 25. avgusta 2004 odprla ponudbe in med drugim ugotovila, da je treba glede ponudbe, ki jo je predložila družba SSPA Sweden AB (v nadaljevanju: SSPA) in ki je prispela 10. avgusta 2004, se pravi dan po roku, določenem za predložitev ponudb, dobiti pisno potrdilo o oddani pošiljki, saj pisemska ovojnica, v kateri je bila ta ponudba, ni imela poštnega žiga.
42 Predsednik komisije za odpiranje ponudb je 26. avgusta 2004 družbi SSPA poslal dopis, v katerem je od nje zahteval, naj predloži dokaz, da se je glede pošiljke ponudbe upoštevalo določen rok in pravila, ki so natančno določena v povabilu k oddaji ponudb.
43 Komisija za odpiranje ponudb je po pregledu dokumentov, ki jih je predložila družba SSPA, 21. septembra 2004 odločila, da bo izbrala ponudbo te družbe.
44 EMSA je z dopisom z dne 30. novembra 2004, za katerega tožeča stranka trdi, da ga je prejela šele 13. decembra 2004, tožečo stranko obvestila, da njena ponudba ni bila izbrana, ker je razmerje med kakovostjo in ceno nižje kot pri ponudbi izbranega ponudnika.
45 Tožeča stranka je EMSA poslala telefaks z dne 7. decembra 2004 – pri čemer je bil njegov predmet javni razpis C-1/01/04 in se je nanj tudi nanašal – v katerem je od EMSA med drugim zahtevala, naj jo obvesti, ali je bila njena ponudba za javni razpis C-2/06/04 izbrana ali zavrnjena, in naj ji pošlje enake informacije, kot jih je zahtevala glede prvega javnega razpisa.
46 Tožeča stranka je v telefaksu z dne 5. januarja 2005 EMSA obvestila, da informacij o rezultatih dveh javnih razpisov ni prejela v rokih, ki jih določa finančna uredba. Pritožila se je tudi, ker je EMSA podpisala pogodbi z izbranima ponudnikoma in je ta podatek objavila v Uradnem listu.
47 EMSA je odgovorila z elektronsko pošto z dne 6. januarja 2005 – poslala je tudi telefaks 7. januarja 2005 – v kateri je poslala ocene, ki so bile dodeljene ponudbi tožeče stranke in skupno oceno izbrane ponudbe in kopijo obvestila o oddaji naročila, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu in v katerem je bilo omenjeno ime izbranega ponudnika. EMSA je glede značilnosti ponudbe izbranega ponudnika navedla:
„Ponudba izbranega ponudnika je kazala na zahtevane izkušnje in je bila predstavljena kot dobro premišljen predlog. Naloge in vloga vodje projekta so bile razmeroma dobro opisane. Vodja projekta bi vodil skupino, ki ima veliko izkušenj, pridobljenih na predhodnih projektih, ki se popolnoma ujemajo s projektom, ki je predmet javnega razpisa. Dokazano je bilo zelo dobro razumevanje projekta. Predlagana orodja so bila že uspešno uporabljena in so združljiva z informacijskim okvirom EMSA“.
48 Tožeča stranka je v odgovor na to elektronsko sporočilo EMSA 18. januarja 2005 poslala telefaks, v katerem ji je očitala kršitev finančne uredbe, saj na zahtevo o informacijah ni odgovorila v določenem roku, saj ji ni sporočila imena izbranega ponudnika, zneska njegove finančne ponudbe in tehnične ocene te ponudbe v primerjevi z njeno in saj se je odločila, da podpiše pogodbo. Nazadnje, zahtevala je več pojasnil glede presoje komisije za ocenjevanje.
49 EMSA je tožeči stranki odgovorila z dopisom z dne 9. februarja 2005, v katerem je navedla, da ima tožeča stranka že upoštevne informacije in da bi podrobnejše informacije, kot so finančni in ekonomski podatki o izbranem ponudniku, škodile njegovim legitimnim pričakovanjem in jih zato ni mogoče razkriti.
Postopek in predlogi strank
50 Tožeča stranka je 14. februarja 2005 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo.
51 Na podlagi poročila sodnika poročevalca se je Splošno sodišče (tretji senat) odločilo začeti ustni postopek in v okviru ukrepov procesnega vodstva, ki so določeni v členu 64 njegovega Poslovnika, stranki pozvalo, naj predložita nekatere listine, EMSA pa je pozvalo, naj pisno odgovori na vprašanje. Stranki sta tem zahtevam ugodili v določenem roku.
52 Stranki sta ustno podali stališča in odgovore na vprašanja Splošnega sodišča na obravnavi z dne 20. januarja 2009.
53 Tožeča stranka je predlagala Splošnemu sodišču, naj:
– razglasi za nični odločbi EMSA, s katerima ni izbrala njenih ponudb in je oddala naročili izbranima ponudnikoma;
– razglasi za nične vse nadaljne odločbe EMSA o zadevnih javnih razpisih;
– naloži EMSA plačilo stroškov, tudi če zavrne predloga.
54 EMSA je predlagala Splošnemu sodišču, naj:
– razglasi tožbo za nedopustno, ali podredno, jo zavrne kot neutemeljeno;
– naloži tožeči stranki plačilo stroškov.
Dopustnost
55 EMSA je, ne da bi se uradno sklicevala na ugovor nedopustnosti, izpostavila vidika nedopustnosti, ki se nanašata, prvič, na nepristojnost Splošnega sodišča za odločanje o tožbi zoper akt EMSA, ki je vložena na podlagi člena 230 ES, in drugič na formalno nepravilnost tožbe. Splošno sodišče bo najprej preučilo prvi vidik nedopustnosti.
1. Pristojnost Splošnega sodišča za odločanje o tožbi zoper akt EMSA, ki je vložena na podlagi člena 230 ES
Trditve strank
56 EMSA trdi, da zaradi statusa njenih aktov zoper njih ni mogoče vložiti tožbe na podlagi člena 230 ES. Ker v tem členu ni izrecnega ali implicitnega sklica na akte agencij ali organov Unije, razen na institucije, ki jih omenja, Splošno sodišče ne more nadzirati zakonitost teh aktov. Po njenem mnenju sodba Sodišča z dne 23. aprila 1986 v zadevi Les Verts proti Parlamentu, imenovana Les Verts, (294/83, Recueil, str. 1339), v obravnavani zadevi ne velja, saj se nanaša na sodni nadzor odločbe institucije in ne agencije.
57 Člen 8 Uredbe št. 1406/2002, ki določa le, da je Sodišče pristojno za spore v primerih pogodbene in nepogodbene odgovornosti EMSA, naj bi nasprotno potrjeval, da niti Splošno sodišče niti Sodišče ni pristojno za nadzor zakonitosti teh aktov. Poleg tega, ker se v tej določbi sklicuje le na Sodišče, bi bilo treba sklepati, da če je sodišče pristojno za odločanje, potem bi to moralo biti Sodišče in ne Splošno sodišče.
58 Poleg tega naj bi bila nedopustnost tožbe za razglasitev ničnosti odločbe, ki jo je sprejela agencija, potrjena s sodbo Sodišča z dne 15. marca 2005 v zadevi Španija proti Eurojustu (C‑160/03, ZOdl., str. I‑2077, točke od 35 do 37 in 40), in sklepom Splošnega sodišča z dne 8. junija 1998 v zadevi Keeling proti UUNT (T‑148/97, Recueil, str. II‑2217).
59 Glede na to, da ta sodba in sklep uvajata dve merili za določanje uporabe člena 230 ES – in sicer omemba organa v navedenem členu in neobstoj učinkovitega pravnega varstva – naj bi to pomenilo, da morata biti ta pogoja izpolnjena, EMSA pa v obravnavani zadevi naj ne bi izpolnjevala prvega, saj ni omenjena v členu 230 ES. Tudi če bi zadoščal samo eden od pogojev, naj drugi ne bi bil izpolnjen, saj člen 8 Uredbe št. 1406/2002 dejansko določa sodni nadzor, pri čemer pa je njegov obseg omejen na spore o pogodbeni in nepogodbeni obveznosti EMSA.
60 Tožeča stranka izpodbija ta vidik nedopustnosti.
Presoja Splošnega sodišča
61 Za uvod je treba ugotoviti, da agencije, kot je EMSA, ustanovljene na podlagi sekundarnega prava, niso med institucijami, naštetimi v členu 230, prvi odstavek, ES.
62 Treba je tudi navesti, da Uredba št. 1406/2002 v členu 8 določa, da je Sodišče pristojno v sporih s področja nepogodbene odgovornosti EMSA in da odloča na podlagi arbitražnih klavzul, ki so eventualno v pogodbah, ki jih je ta sklenila. Ta uredba pa ne določa, da je Sodišče pristojno odločati o ničnostnih tožbah zoper odločbe, ki jih je sprejela EMSA.
63 Vendar te ugotovitve ne nasprotujejo temu, da Splošno sodišče nadzira zakonitost aktov, na katere se člen 8 Uredbe št. 1406/2002 ne nanaša.
64 Kot je Splošno sodišče navedlo v sodbi z dne 8. oktobra 2008 v zadevi Sogelma proti EAR (T-411/06, ZOdl., str. II-2771, točka 36) in se ob tem sklicevalo na zgoraj v točki 56 navedeno sodbo Les Verts, je Evropska skupnost skupnost, ki temelji na pravu, Pogodba pa je določila celovit sistem pravnih sredstev in postopkov, ki Sodišču omogočajo nadzor nad zakonitostjo aktov institucij. Sistem iz Pogodbe omogoča vložitev neposredne tožbe zoper predpise vseh institucij, ki naj bi imeli pravne učinke. Na teh premisah je Sodišče v zgoraj v točki 56 navedeni sodbi Les Verts ugotovilo, da je mogoče ničnostno tožbo vložiti zoper akte Evropskega parlamenta, ki imajo pravne učinke za tretje osebe, čeprav določba Pogodbe v zvezi z ničnostno tožbo, in sicer v različici, ki je takrat veljala, navaja le akte Sveta in Komisije. Razlaga te določbe, ki bi namreč izključevala akte Evropskega parlamenta od tistih, ki jih je mogoče izpodbijati, bi po mnenju Sodišča bila v nasprotju s smislom Pogodbe, ki je izražen v členu 164 Pogodbe ES (postal člen 220 ES), in z njenim sistemom (glej v tem smislu zgoraj v točki 56 navedeno sodbo Les Verts, točke od 23 do 25).
65 Iz te sodbe izhaja splošno načelo, da je treba vsak akt organa, kot je EMSA, s pravnimi učinki za tretje osebe podrediti sodnemu nadzoru.
66 Res je, da so zgoraj v točki 56 navedeni sodbi Les Verts navedene le institucije, medtem ko EMSA, kot je bilo ugotovljeno v točki 61 zgoraj, ni med institucijami, ki so navedene v členu 230 ES. Vendar je položaj takih organov, ki imajo pooblastila za sprejetje aktov s pravnimi učinki za tretje osebe – kar je brez dvoma tako, če ti organi v postopkih oddaje javnih naročil sprejmejo odločbe o zavrnitvi ponudbe enega ponudnika in o oddaji javnega naročila drugemu ponudniku – enak kot v zadevi, v kateri je bila izdana zgoraj v točki 56 navedena sodba Les Verts. V Skupnosti, ki temelji na pravu, torej ne more biti sprejemljivo, da taki akti niso podrejeni sodnemu nadzoru (glej v tem smislu zgoraj v točki 64 navedeno sodbo Sogelma proti EAR, točka 37).
67 Zato morajo biti odločbe, ki jih v postopkih oddaje javnega naročila sprejme EMSA in ki imajo pravne učinke za tretje osebe, izpodbojni akti.
68 Tega sklepa ni mogoče omajati s sodno prakso, na katero se v podporo svoji argumentaciji glede nedopustnosti tožbe, sklicuje EMSA.
69 Glede zgoraj v točki 58 navedene sodbe Španija proti Eurojust je res, da je Sodišče v njej ugotovilo, da izpodbijani akti niso na seznamu aktov, katerih zakonitost lahko presoja Sodišče na podlagi člena 230 ES (točka 37 te sodbe). Vendar je Sodišče v naslednji točki te sodbe ugotovilo, da člen 41 EU, ki velja v obravnavani zadevi, ne določa, da se člen 230 ES uporabi za določbe o policijskem in pravosodnem sodelovanju v kazenskih zadevah iz naslova VI Pogodbe o Evropski uniji, in da je pristojnost Sodišča na tem področju določena v členu 35 EU, na katerega napotuje člen 46(b) EU. Poleg tega je glede pravice do učinkovitega sodnega varstva Sodišče v točkah 41 in 42 iste sodbe tudi ugotovilo, da izpodbijani akti v navedeni zadevi niso bili izvzeti iz sodnega nadzora (glej v tem smislu zgoraj v točki 64 navedena sodba Sogelma proti EAR, točka 45).
70 Splošno sodišče se v zgoraj v točki 58 navedenem sklepu Keeling proti UUNT ni omejilo na ugotovitev v točki 32, da Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) ni institucija Skupnosti, našteta v členu 4 Pogodbe ES (postal člen 7 ES), niti ni predvidena v členu 173, prvi odstavek, Pogodbe ES (postal člen 230 ES), ampak je v točki 33 tudi ugotovilo, da je mogoče po potrebi uveljavljati druga pravna sredstva zoper izpodbijano odločitev predsednika UUNT, zlasti ob navedbi člena 179 Pogodbe ES (postal člen 236 ES). Ta sklep torej ni ovira za vložitev tožbe na podlagi člena 230 ES zoper odločbo organa Skupnosti, ki ni naveden v tem členu (glej v tem smislu zgoraj v točki 64 navedeno sodbo Sogelma proti EAR, točka 46).
71 Sodna praksa, na katero se sklicuje EMSA, zato ne omaja ugotovitve, da je mogoče akt takega organa s pravnimi učinki za tretje osebe podrediti sodnemu nadzoru.
72 Te rešitve poleg tega ni omogoče omajati z razlago zgoraj v točki 64 navedene sodbe Sogelma proti EAR, razlago, ki jo je na obravnavi predstavila EMSA, in sicer, da se njen položaj razlikuje od položaja Evropske agencije za obnovo (EAR), ker naj bi zadnjo Komisija v okviru izvajanja pomoči Skupnosti za Srbijo in Črno goro pooblastila za pripravo in presojo javnih razpisov in za oddajo javnih naročil. Iz te bi izhajalo, da odločbe, ki bi jih sprejela Komisija, ne morejo biti izvzete iz sodnega nadzora samo zato, ker je Komisija prenesla svoja pooblastila na EAR, saj bi v nasprotnem primeru nastala pravna praznina.
73 EMSA pa se s svojo razlago ne ozira na točki 39 in 40 zgoraj v točki 64 navedene sodbe Sogelma proti EAR, iz katerih sledi, da je Splošno sodišče trditev o naravi pooblastil, na podlagi katerih EAR ravna, navedlo podredno in poskuša z njo le podpreti ugotovitev v točki 37 iste sodbe, v kateri se sklicuje na splošno načelo, da je treba vsak akt organov Skupnosti s pravnimi učinki za tretje osebe podrediti sodnemu nadzoru. V obravnavani zadevi v nasprotju s trditvami EMSA naj bi obstajalo enako tveganje za nastanek pravne praznine, če bi bilo treba šteti, da zadevni akti niso podrejeni sodnemu nadzoru.
74 Nazadnje glede trditve EMSA, da bi lahko iz člena 8 Uredbe št. 1406/2002 sklepali – v katerem je le sklic na Sodišče – da če je v obravnavani zadevi pristojno sodišče, potem bi to moralo biti Sodišče in ne Splošno sodišče, zadostuje navesti, da je beseda „Sodišče“ tukaj uporabljena generično in določa institucijo, ki jo od sedaj sestavljajo Sodišče, Splošno sodišče in specializirano sodišče, Sodišče za javne uslužbence Evropske unije. Zato je treba sklic na „Sodišče“ iz člena 8 Uredbe št. 1406/2002 razumeti, kot da se nanaša na to institucijo in ne na eno od sodišč, ki jo sestavljajo (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Sodišča z dne 17. marca 2005 v zadevi Komisija proti AMI Semiconductor Belgium in drugi, C-294/02, ZOdl., str. I-2175, točka 49).
75 Iz člena 230, prvi odstavek, ES, kot se ga razlaga ob upoštevanju zgoraj v točki 56 navedene sodbe Les Verts (od točke 23 do 25) in zgoraj v točki 64 navedene sodbe Sogelma proti EAR (točki 36 in 37) tako sledi, da je ta tožba dopustna. To rešitev poleg tega potrjuje člen 263, prvi odstavek, PDEU, na podlagi katerega je Sodišče pristojno za nadzor zakonitosti aktov organov, uradov ali agencij Unije s pravnim učinkom za tretje osebe. Zato je treba prvi vidik nedopustnosti, na katerega se sklicuje EMSA, le zavrniti.
2. O exceptio obscuri libelli
Trditve strank
76 EMSA z ugovorom nedopustnosti, ki se nanaša na nerazumljivo tožbo, v bistvu trdi, da tožeča stranka ne navede natančno, kateri razlog velja za kateri javni razpis in da zato navedena tožba, v kateri se zamenjujeta javna razpisa, ne vsebuje dovolj jasnega in natačnega povzetka tožbenih razlogov, na katere se sklicuje, kar pa krši Statut Sodišča, Poslovnik Splošnega sodišča in upoštevno sodno prakso.
77 Tožeča stranka tej trditvi oporeka.
Presoja Splošnega sodišča
78 Treba je navesti, da morata v skladu s členom 21, prvi odstavek, Statuta Sodišča, ki se v skladu s členom 53, prvi odstavek, tega statuta in členom 44(1)(c) poslovnika Splošnega sodišča uporablja za postopek pred Splošnim sodiščem, biti v vsaki vlogi, s katero se postopek začne, navedena predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov. Ta navedba mora biti dovolj jasna in natančna, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe in Splošnemu sodišču, da opravi sodni nadzor, če je treba, brez dodatnih podatkov. Da bi se zagotovila pravna varnost in dobro delovanje sodnega organa, je treba v besedilu tožbe, da bi bila ta dopustna, navesti pomembne dejanske in pravne elemente, na katerih temelji, vsaj v obliki povzetka, vendar dosledno in razumljivo (glej v tem smislu sodbe Splošnega sodišča z dne 18. septembra 1996 v zadevi Asia Motor France in drugi proti Komisiji, T‑387/94, Recueil, str. II‑961, točki 106 in 107; z dne 11. januarja 2002 v zadevi Biret in Cie proti Svetu, T‑210/00, Recueil, str. II‑47, točka 34, in z dne 14. decembra 2005 v zadevi Honeywell proti Komisiji, T‑209/01, ZOdl., str. II‑5527, točki 55 in 56 in navedena sodna praksa).
79 V obravnavani zadevi je treba poudariti, da tožba ustreza zahtevam, določenim v Poslovniku, saj omogoča toženi stranki in Splošnemu sodišču, da označita ravnanje, ki je očitano EMSA, ter dejstva in okoliščine spora. Poleg tega je iz spisa razvidno, da je EMSA pravilno pripravila obrambo in kot odgovor na vsak očitek tožeče stranke razvila podrobno argumentacijo.
80 Ugovor nedopustnosti, ki se nanaša na formalno nepravilnost tožbe, je treba zato zavrniti.
Utemeljenost
81 Tožeča stranka se v podporo ničnostni tožbi sklicuje na štiri tožbene razloge. Prvi se nanaša na kršitev načel dobre vere, dobrega upravljanja in skrbnega ravnanja. Drugi temelji na kršitvi finančne uredbe, podrobnih pravil za izvajanje in Direktive 92/50. Tretji se nanaša na to, da je EMSA storila očitne napake pri presoji. Četrti se nanaša na neobstoj upoštevnih informacij in pomanjkljivo obrazložitev. Poleg tega je tožeča stranka v repliki, po tem, ko je EMSA kot prilogo k svojemu odgovoru na tožbo vložila upravna spisa o dveh zadevnih postopkih javnih razpisov, razvila vrsto natančnih očitkov, ki podpirajo tožbene razloge v tožbi in ki se nanašajo na več domnevnih kršitev, ki naj bi bile razvidne iz navedenih upravnih spisov, ter glede postopka javnega razpisa C-2/06/04 predložila samostojni tožbeni razlog, ki se nanaša to, da ponudba izbranega ponudnika ne izpolnjuje pogojev v zvezi s pravili predložitve ponudb, ki so določena v točki 2 povabila k oddaji ponudb. Splošno sodišče bo najprej preučilo del ničnostne tožbe glede odločb, ki jih je sprejela EMSA v postopku javnega razpisa C-2/06/04.
1. Razglasitev ničnosti odločb, ki jih je EMSA sprejela v postopku javnega razpisa C-2/06/04
Tožbeni razlog: ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev in ki jo je predložil izbrani ponudnik
Trditve strank
82 Tožeča stranka v repliki navaja novi tožbeni razlog, ki se nanaša na to, da ponudbe izbranega ponudnika ni bilo mogoče šteti, kot da izpolnjuje pogoje iz točke 2(a) povabila k oddaji ponudb. Iz spisa naj bi namreč izhajalo, da je izbrani ponudnik, ki ni imel dokaza o pošiljki svoje ponudbe, preprosto naknadno predložil potrdilo uslužbenca švedske pošte z navedbami, da je bila ovojnica dejansko poslana v rokih. Tožeča stranka meni, da pismo zaposlenega na pošti ne more nadomestiti „poštnega žiga“ in „veljavnega datuma“; zato naj to ne bi bil zadosten dokaz. Po mnenju tožeče stranke lahko sprejetje take nepravilnosti pomeni nevaren precedens in povzroči negotovost glede upoštevanja rokov na področju javnih naročil.
83 EMSA meni, da je bil cilj točke 2(a) navedenega povabila k oddaji ponudb vzpostaviti način, kako preveriti, ali so vsi ponudniki predložili svoje ponudbe pred iztekom roka. Odločitev komisije za ocenjevanje, da sprejme drug način dokazovanja, naj bi bila zato razumna, saj v obravnavani zadevi pošta, v nasprotju s svojo običajno prakso, ni odtisnila žiga na ovojnico.
Presoja Splošnega sodišča
84 Za uvod je treba navesti, da je tožbeni razlog, ki se nanaša na ponudbo ponudnika, ki je bila izbrana glede javnega razpisa C-2/06/04, in na neizpolnjevanje pogojev te ponudbe v zvezi s pravili predložitve ponudb, ki so določena v točki 2 povabila k oddaji ponudb – in ga je tožeča stranka navedla v repliki – nov tožbeni razlog. Vendar ga je na podlagi člena 48(2) Poslovnika mogoče sprejeti, saj ta razlog izhaja iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom, to pa je v zvezi s tem razpisom zapisnik komisije za odpiranje ponudb, ki ga je EMSA vložila v spis kot prilogo k njenemu odgovoru na tožbo.
85 V skladu z ustaljeno sodno prakso je naročnik v vsaki fazi postopka javnega razpisa zavezan upoštevati načelo enakega obravnavanja in posledično enake možnosti vseh ponudnikov (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 29. aprila 2004 v zadevi Komisija proti CAS Succhi di Frutta, C‑496/99 P, Recueil, str. I‑3801, točka 108; glej v tem smislu tudi sodbi Splošnega sodišča z dne 12. julija 2007 v zadevi Evropaïki Dynamiki proti Komisiji, T‑250/05, neobjavljena v ZOdl., točka 45 in navedena sodna praksa, in z dne 12. marca 2008 v zadevi European Service Network proti Komisiji, T‑332/03, neobjavljena v ZOdl., točka 122). Sistem neizkrivljene konkurence, kot ga predvideva Pogodba, je lahko zagotovljen le, če so različnim gospodarskim subjektom zagotovljene enake možnosti (zgoraj navedena sodba Evropaïki Dynamiki proti Komisiji, točka 46).
86 Treba je tudi opozoriti, da v skladu s členom 98(1) finančne uredbe „[i]zbira postopka za predložitev ponudb zagotavlja, da obstaja resnična konkurenca in da ostane vsebina ponudb zaupna, dokler se ponudbe hkrati ne odprejo“.
87 V obravnavani zadevi, in sicer v obvestilu o javnem naročilu, je bil rok za predložitev ponudb 9. avgust 2004. Poleg tega je bilo v točki 2 povabila k oddaji ponudb – v katerem morajo biti v skladu s členom 130(2)(a) podrobnih pravil za izvajanje „določ[ena] [najmanj] pravila, ki veljajo za predložitev ponudbe, predvsem zadnji rok [datum in ura] za oddajo ponudbe“ – navedeno, da je mogoče ponudbe na navedeni naslov poslati s priporočeno pošiljko, ki je oddana najpozneje 9. avgusta 2004 (veljavni datum je odtisnjen s poštnim žigom), ali jih na navedenem naslovu osebno predložiti, kamor pa morajo prispeti najpozneje do 16.00 ure 9. avgusta 2004 in ob predložitvi ponudbe se v tem primeru izda potrdilo o prejemu, ki ga uradnik EMSA podpiše in opremi z datumom. V povabilu k oddaji ponudb je bilo navedeno tudi, da se bo vsaka predložitev ponudbe, ki ni priporočena pošiljka, vključno ko je ta dostavljena s „kurirsko službo“, štela za „osebno predloženo“.
88 Ta podrobna pravila so v skladu s členom 143(2) podrobnih pravil za izvajanje, navedenem v točki 12 zgoraj, na podlagi katerega lahko „[p]onudniki […] ponudbe predložijo […] po pošti in v tem primeru mora biti v razpisu navedeno, da je veljavni datum oddaje s priporočeno pošto, ki je odtisnjen na poštnem žigu […] ali […] ponudbo odda osebno v prostorih institucije ponudnik ali njegov zastopnik, vključno s kurirsko službo […]; za te namene je v povabil[u] k oddaji ponudbe […] navedena […] služba, kateri ponudnik odda ponudbo proti potrdilu o oddaji [prejemu], ki mora biti podpisano in opremljeno z datumom“. V zvezi s tem je treba navesti, da v smislu člena 2(9) Direktive 97/67/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. decembra 1997 o skupnih pravilih za razvoj notranjega trga poštnih storitev v Skupnosti in za izboljšanje kakovosti storitve (UL L 15, 21.1.1998, str. 14) pomeni „priporočena pošiljka“ storitev, ki nudi po enotni tarifi garancijo proti izgubi, kraji ali poškodbi, in ki omogoča pošiljatelju, kadar ta to zahteva, dobiti dokaz, da je bila pošiljka izročena in/ali dostavljena naslovniku.
89 Poleg tega bi bilo treba zaradi neizpolnjevanja navedenih formalnih pogojev iz točke 2 povabila k oddaji ponudb zavreči ponudbo v postopku odpiranja ponudb.
90 Za ponudbo družbe SSPA – tista, ki je bila nato izbrana – glede na prvi zapisnik komisije za odpiranje ponudb z dne 25. avgusta 2004 ni bilo dokaza o njeni pošiljki in, da bi bila razglašena, kot da izpolnjuje pogoje, je moral zato ponudnik predložiti pisno potrdilo o pošiljki. Iz drugega zapisnika z dne 21. septembra 2004 je razvidno, da je družba SSPA po dopisu komisije za odpiranje ponudb, v katerem je ta ponudnika pozvala, naj predloži navedeno pisno potrdilo, EMSA poslala izjavo uslužbenca švedske pošte, v kateri je potrdil, da je bila ponudba poslana v roku. Komisija za odpiranje ponudb je tako glede ponudbe družbe SSPA štela, da izpolnjuje pogoje.
91 Dokumente, priložene k zadnjemu zapisniku, je EMSA vložila v spis kot odgovor na ukrep procesnega vodstva, ki ga je odredilo Splošno sodišče. Zlasti gre za kopije ovojnic – ki so vsebovale ponudbo, ki jo je poslala družba SSPA – kakor jih je prejela EMSA, kopije korespondence med njima in kopijo potrdila poštne poslovalnice Göteborg z dne 6. avgusta 2004 ter izjavo, ki jo je podpisal uslužbenec iste poštne poslovalnice, z dne 2. septembra 2004, v kateri je v bistvu trdil, da je navedena poštna poslovalnica dejansko poslala ovojnico, ki naj bi vsebovala zadevno ponudbo, 6. avgusta 2004.
92 Prvič, iz teh dokumentov je razvidno, da je ponudba družbe SSPA prispela na EMSA 10. avgusta 2004, se pravi dan po izteku roka, določenega za predložitev ponudb, in da na ovojnicah, ki so vsebovale navedeno ponudbo, ni bilo nobenega poštnega žiga, pa naj bo to glede oddaje ali prejema poštne pošiljke.
93 Drugič, treba je pripomniti, da čeprav je EMSA v dopisu, poslanemu družbi SSPA, z dne 26. avgusta 2004 navedla, da „na ovojnici ni označeno, da je bila poslana s priporočeno pošiljko, niti ni datuma oddaje v poštni poslovalnici“, in jo pozvala, naj ji predloži „vse naknadne dokaze, [da je bila ponudba oddana] v roku in v obliki, kot je določena v povabilu k oddaji ponudb“, ji je družba SSPA poslala le potrdilo poštne poslovalnice Göteborg.
94 V zvezi s tem trditve EMSA na obravnavi, da navedeno potrdilo dokazuje vpis pisma – vpis, ki bi bil na nek način primerljiv s priporočeno pošiljko – ni mogoče sprejeti. Najprej, takega potrdila ni nikakor mogoče primerjati s potrdilom o oddaji priporočene pošiljke, ki je neodvisno od odtisa poštnega žiga na ovojnici praviloma izdano pošiljatelju kot dokaz o izročitvi pošiljke, kot je bilo razloženo v točki 88 zgoraj. Na tem potrdilu ni namreč niti imena pošiljatelja niti naslovnika niti ni namembnega kraja pošiljke ali kakršnega koli drugega podatka, ki potrjuje, da gre za priporočeno pošiljko. Poleg tega je iz spisa razvidno, da je EMSA glede ponudbe drugega ponudnika štela, da izpolnjuje pogoje šele, ko je ta na lastno pobudo predložil potrdilo o oddaji pošiljke, na katerem sta bila navedena datum priporočene pošiljke in številčna koda, ki sta bila povezana z ovojnico, ki je vsebovala ponudbo, medtem ko je bil ta ponudnik sprva izključen, ker je bil na ovojnici s ponudbo le žig z datumom prejema. Nato, iz spisa je jasno razvidno, da EMSA ni – nasprotno od tega, kar je poskušala prikazati na obravnavi – na podlagi navedenega potrdila dokončno štela, da ponudba družbe SSPA izpolnjuje pogoje, ampak na podlagi izjave uslužbenca švedske pošte, medtem ko je v primeru zgoraj omenjenega ponudnika štela, da je zadostni dokaz potrdilo o oddaji pošiljke, ki ga je ta predložil, ko je izvedel, da je njegova ponudba zavržena.
95 Tretjič, treba je ugotoviti, da je v izjavi uslužbenca poštne poslovalnice Göteborg navedeno: „Po pregledu kopije potrdila, ki je priložena, […] in fotokopije dostavljene ovojnice, izjavljam […], da je 6. avgusta 2004 to ovojnico poslala navedena poštna poslovalnica.“ Uslužbenec švedske pošte je tako izjavil, da je 6. avgusta 2004 poslal ovojnico, ki naj bi vsebovala ponudbo družbe SSPA, vendar ni pojasnil, zakaj na navedeni ovojnici ni poštnega žiga, in ni navedel, ali je to bila priporočena pošiljka. Ko je bilo EMSA na obravnavi v zvezi s tem postavljeno vprašanje, ta ni mogla dokazati, da je bila pošiljka poslana priporočeno.
96 Iz spisa torej ni razvidno, da je bila ponudba družbe SSPA poslana s priporočeno pošiljko.
97 Zato se postavi vprašanje, najprej, ali je komisija za odpiranje ponudb smela odpreti ponudbo družbe SSPA, in, nato, ali jo je komisija za ocenjevanje smela pregledati, čeprav je na EMSA prispela dan po roku za predložitev ponudb.
98 V zvezi s tem je treba navesti, da sta bila v obvestilu o javnem naročilu datum in ura za prejem ponudb 9. avgust 2004 do 16.00. Iz točke 2 povabila k oddaji ponudb je razvidno, da morajo ponudbe praviloma na EMSA prispeti najpozneje do navedenega datuma in ure, pa naj bodo osebno predložene ali dostavljene s kurirsko službo in edina izjema od tega pravila je poštna pošiljka s priporočeno pošto, ki jo je treba oddati najpozneje pred navedenim datumom, prejem pa je lahko poznejši, pri čemer je veljavni datum pošiljke odtisnjen s poštnim žigom. Sledi, da je treba prejem ponudb in možnost, da te prispejo po določenem datumu in uri, kot izjemo načeloma razlagati ozko.
99 Nato je treba navesti, da sta v točki 2(a) povabila k oddaji ponudb navedena različna formalna pogoja, ki ju mora ponudnik, ki ima namen predložiti svojo ponudbo s poštno pošiljko, upoštevati, in sicer rok, do katerega je ponudba poslana, in način pošiljanja je s priporočeno pošto. Čeprav se ta pogoja dopolnjujeta, sta posamezno pomembna pri presoji, ali je bila ponudba predložena v skladu z določbami iz povabila k oddaji ponudb in člena 143 podrobnih pravil za izvajanje.
100 Upoštevanje teh dveh pogojev – EMSA je na pomembnost tega izrecno opozorila v dopisu, ki ga je 26. avgusta 2004 poslala družbi SSPA – mora torej preveriti naročnik, natančneje komisija za odpiranje ponudb, preden ponudbe odpre in pregleda. Komisija za odpiranje ponudb v zvezi s tem nima diskrecijske pravice: ko ugotovi, da ponudba, prejeta po roku, ni bila predložena v skladu z zahtevami iz povabila k oddaji ponudb in podrobnimi pravili za izvajanje, jo lahko le zavrže, kot je bilo navedeno v točki 86 zgoraj.
101 Poleg tega je za postopek odpiranja ponudb – za katerega so pravila določena v členu 145 podrobnih pravil za izvajanje – značilna ravno njegova formalnost in njegov cilj je omogočiti komisiji, ki jo sestavljajo vsaj tri osebe, da presodi in zagotovi upoštevanje pravil, ki se nanašajo zlasti na način predložitve ponudb, ob upoštevanju pomembnosti teh pravil v postopkih oddaje javnih naročil. Člani te komisije zlasti parafirajo dokumente, ki dokazujejo datum in uro, ko je bila ponudba poslana, in podpišejo zapisnik o odpiranju prejetih ponudb, v katerem so določene ponudbe, ki izpolnjujejo in ne izpolnjujejo pogojev, in v katerem se obrazloži zavrženje ponudbe zaradi neizpolnjevanja pogojev glede na način oddaje iz člena 143 podrobnih pravil za izvajanje. Gre tako za formalnosti in njihovo upoštevanje je bistveno v postopku oddaje javnega naročila.
102 Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev in načela enakega obravnavanja ponudnikov, ki ga je treba, kot je bilo navedeno v točki 85 zgoraj, zagotavljati v vsaki fazi postopka javnega razpisa, se ponudbe družbe SSPA v obravnavani zadevi ne bi smelo odpreti, niti je komisija za odpiranje ponudb ne bi smela sprejeti, saj bi bilo treba zaradi tega, ker ni bilo veljavnega datuma, odtisnjenega s poštnim žigom, in dokaza o priporočeni pošiljki, šteti, da je na EMSA prispela na dan prejema, in sicer 10. avgusta 2004, torej prepozno. Sledi, da ni bilo pravilno, da je komisija za odpiranje ponudb odprla ponudbo družbe SSPA in da jo je nato komisija za ocenjevanje pregledala in uvrstila na prvo mesto.
103 Vendar v skladu s sodno prakso kršitev postopka povzroči ničnost odločbe v delu ali celoti le, če se ugotovi, da bi v primeru, ko do te kršitve ne bi prišlo, upravni postopek lahko vodil do drugačnega izida, in posledično bi izpodbijana odločba lahko imela drugačno vsebino (glej v tem smislu sodbo z dne 12. marca 2008 v zadevi Evropaïki Dynamiki proti Komisiji, T‑345/03, ZOdl., str. II‑341, točka 147, in zgoraj v točki 85 navedeno sodbo European Service Network proti Komisiji, točka 130 in navedena sodna praksa).
104 Če v obravnavani zadevi EMSA ponudbe družbe SSPA ne bi upoštevala, ker ne bi izpolnjevala pogojev glede načina predložitve iz točke 2 povabila k oddaji ponudb in člena 143 podrobnih pravil za izvajanje, bi upravni postopek lahko očitno vodil do drugačnega rezultata, saj komisija za ocenjevanje ne bi ocenila ponudbe družbe SSPA, odločitev o oddaji naročila, ki temelji med drugim na primerjalnem pregledu ponudb, pa bi bila očitno drugačna.
105 Ob upoštevanju tega, da sta bili v obravnavani zadevi le dve podjetji nad minimalnim pragom, navedenim v točki 13.1(b) razpisne dokumentacije, bi, če bi bila ponudba družbe SSPA zavržena v fazi odpiranja ponudb, v zadevnem postopku za oddajo javnega naročila ostala samo ena ponudba. V teh okoliščinah naročnik – ker ne more več primerjati cen ali drugih značilnosti različnih ponudb, da bi oddal naročilo tisti, ki je ekonomsko najugodnejša – ne bi bil zavezan oddati naročilo edinemu ponudniku, za katerega je bilo ugotovljeno, da je sposoben sodelovati (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Sodišča z dne 16. septembra 1999 v zadevi Fracasso in Leitschutz, C‑27/98, Recueil, str. I‑5697, točke od 31 do 33). Poleg tega to stališče izključuje, da bi lahko EMSA razveljavila zadevno naročilo, kot je priznala v odgovoru na vprašanje, ki ga je v tem smislu postavilo Splošno sodišče, in začela nov javni razpis. Zato je pravno zadostno dokazano, da bi lahko upravni postopek, če te kršitve ne bi bilo, vodil do drugačnega rezultata.
106 Tako je treba odločbo EMSA o oddaji naročila izbranemu ponudniku razglasiti za nično, ker krši člen 143 podrobnih pravil za izvajanje in točko 2 povabila k oddaji ponudb, o drugih tožbenih razlogih, na katere se sklicuje tožeča stranka glede javnega razpisa C-2/06/04, pa ni treba odločati.
107 Splošno sodišče bo tako preizkusilo le tožbene razloge in trditve, ki jih navaja tožeča stranka zoper odločitve EMSA o zavrnitvi ponudbe tožeče stranke in o oddaji naročila drugemu ponudniku na koncu postopka v zvezi z javnim razpisom C-1/01/04.
2. Razglasitev ničnosti odločb, ki jih je EMSA sprejela v postopku javnega razpisa C-1/01/04
108 Tožeča stranka, kot je bilo navedeno v točki 81 zgoraj, v podporo ničnostni tožbi navaja štiri tožbene razloge, ki se nanašajo, prvič, na kršitev načel dobre vere, dobrega upravljanja in skrbnega ravnanja, drugič, na kršitev finančne uredbe, podrobnih pravil za izvajanje in Direktive 92/50, tretjič, na očitno napako pri presoji, in četrtič, na neobstoj upoštevnih informacij in pomanjkljivo obrazložitev. Splošno sodišče meni, da je treba najprej preizkusiti prvi tožbeni razlog, nato drugi, četrti, in, nazadnje, tretji tožbeni razlog.
Prvi tožbeni razlog: kršitev načel dobre vere, dobrega upravljanja in skrbnega ravnanja
Trditve strank
109 Tožeča stranka meni, da je EMSA kršila načela dobre vere, dobrega upravljanja in skrbnega ravnanja, ker se je odzvala z veliko zamudo in ni ustrezno odgovorila na vprašanja, ki so jih pred predložitvijo svojih ponudb postavili ponudniki, kar bi lahko bil v skladu s sodno prakso razlog za razglasitev ničnosti odločbe, če bi bila ta odločba drugačna, če te kršitve ne bi bilo.
110 Navaja, da je poslala EMSA vprašanja, vendar ta, ker naj ne bi bila postavljena v roku, torej pred 31. julijem 2004, nanje ni želela odgovoriti. V zvezi s tem poudarja, da je ta vprašanja zaman poskušala poslati s telefaksom 31. julija 2004 in da jih EMSA verjetno zaradi slabega delovanja njene telefaks naprave ni prejela, kar naj bi pa EMSA priznala v elektronski pošti z dne 2. avgusta 2004. Poleg tega poudarja, da je EMSA končno prejela vprašanja v nedeljo 1. avgusta 2004. Vsekakor bi morala EMSA rok za predložitev zahteve o dodatnih informacijah, glede na to, da se je iztekel v soboto, podaljšati do prvega naslednjega delovnega dneva, se pravi do ponedeljka 2. avgusta 2004. EMSA naj ne bi samo kršila načel dobre vere, dobrega upravljanja in skrbnega ravnanja, ker ni želela odgovoriti na vprašanja tožeče stranke, ampak naj bi ji tudi preprečila predložiti konkurenčnejšo ponudbo.
111 Tožeča stranka nazadnje v nasprotju s tem, na kar namiguje EMSA, navaja, da glede na to, da so bili vsi odgovori na zahteve o dodatnih informacijah, kot trdi, poslani vsem ponudnikom, ni nikoli poskušala dobiti informacije, ki jih drugi ponudniki ne bi imeli. V zvezi s tem poudarja, da mora naročnik odgovoriti na zahteve o dodatnih informacijah, če je razpisna dokumentacija nejasna.
112 Tožeča stranka je poleg tega na obravnavi prvič navedla, da je EMSA kršila člen 141 podrobnih pravil za izvajanje, ker naj bi v povabilu k oddaji ponudb določila rok za predložitev zahtev o dodatnih infomacijah, ki pa je krajši od tistega, ki je določen v navedenem členu 141.
113 EMSA nasprotuje trditvam tožeče stranke.
Presoja Splošnega sodišča
114 Tožeča stranka trdi, da se je EMSA odzvala z veliko zamudo in da EMSA ni ustrezno odgovorila na zahteve ponudnikov, ki so se nanašale na dodatne informacije. Nato dodaja, da je 31. julija 2004 postavila vprašanja, da bi prejela pojasnila o delih v javnih razpisih, ki naj bi bili nejasni, in EMSA na njih ni želela odgovoriti.
115 Najprej je treba ugotoviti, da tožeča stranka ni nikakor podprla trditve, da se je EMSA odzvala z zamudo in da ni ustrezno odgovorila na zahteve ponudnikov, in tudi ni navedla, kateri naj bi bili ti odgovori oziroma razlogi, zaradi katerih bi jih bilo treba šteti za neustrezne. Sledi, da je treba ta tožbeni razlog kljub dokaj nejasni formulaciji v bistvu razumeti tako, da tožeča stranka trdi, da EMSA ni odgovorila na njena vprašanja, čeprav jih je tožeča stranka postavila v rokih in da ji je to preprečilo predložiti konkurenčnejšo ponudbo tako s tehničnega kot s finančnega vidika.
116 Prvič, v zvezi s tem je treba navesti, da tožeča stranka ni podprla svojih trditev. Tožeča stranka, čeprav se sklicuje na številne poskuse pošiljanja zahtev o informacijah v soboto 31. julija in nedeljo 1. avgusta 2004, namreč ni predložila nobenega poročila o prenosu, s katerim bi bilo mogoče dokazati, da so bili dokumenti poslani (popolno ali nepopolno) ali da je prišlo do napake pri njihovem pošiljanju. Tožeča stranka tudi ni razložila, kako bi lahko ta zatrjevana nepravilnost vplivala na odločbo o oddaji naročila.
117 Drugič, ugotoviti je treba, da je bilo mogoče v skladu s točko 8 povabila k oddaji ponudbe pridobiti vsako dodatno informacijo na podlagi pisne zahteve, poslane najpozneje deset dni pred iztekom roka, določenega za predložitev ponudb. To točko pa je mogoče v nasprotju s trditvami tožeče stranke razlagati le tako, da se dneva predložitve ponudb ne sme upoštevati pri računanju roka. Ker je bil v točki 2 povabila k oddaji ponudbe ta rok 9. avgust 2004, je rok za predložitev zahtev o dodatnih informacijah zato potekel v petek 30. julija 2004 in ne, kot trdi tožeča stranka, v soboto 31. julija 2004.
118 Tožeča stranka pa je, kot je pravilno poudarila EMSA, poskušala poslati svojo zahtevo o dodatnih informacijah od sobote 31. julija 2004 – kot je to priznala v svojih pisanjih – torej po izteku roka, določenega za predložitev te zahteve. Ker je bila ta zahteva prepozna, če jo je EMSA seveda prejela, ta upravičeno nanjo ni odgovorila.
119 Nazadnje, Splošno sodišče glede zatrjevane kršitve člena 141(2) podrobnih pravil za izvajanje navaja, da se je na ta tožbeni razlog prvič sklicevalo v ustnem postopku. V skladu s členom 48(2), prvi pododstavek, Poslovnika navajanje novih razlogov med postopkom ni dovoljeno, razen če ti izhajajo iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom. Vendar tožbeni razlog ali trditev, ki pomeni razširitev razloga, ki je bil predhodno neposredno ali implicitno naveden v tožbi, s katero se je začel postopek, in je z njim v tesni zvezi, ni novi tožbeni razlog v smislu člena člena 48(2) Poslovnika (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 28. novembra 2002 v zadevi Scan Office Design proti Komisiji, T‑40/01, Recueil, str. II‑5043, točka 96, in z dne 21. maja 2008 v zadevi Belfass proti Svetu, T‑495/04, ZOdl., str. II‑781, točka 87).
120 V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da tožbenega razloga, ki se nanaša na kršitev člena 141(2) podrobnih pravil za izvajanje in na katerega se je tožeča stranka sklicevala na obravnavi, ni mogoče šteti, prvič, za očitek, ki temelji na dejanskih in pravnih okoliščinah, ki so se pojavile med pisnim postopkom, saj izhaja iz domnevne nezakonitosti, ki bi lahko bila znana in zatrjevana od vložitve tožbe, niti, drugič, za razširitev razloga, ki je bil predhodno naveden, ker se je tožeča stranka šele v ustnem postopku sklicevala na domnevno kršeno pravno pravilo in tako naveden ničnostni razlog ne izhaja niti neposredno ali implicitno iz tožbe, s katero se je začel postopek, saj se ta tožbeni razlog nanaša na kršitev načel dobre vere, dobrega upravljanja in skrbnega ravnanja (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 30. septembra 1982 v zadevi Amylum proti Svetu, 108/81, Recueil, str. 3107, točka 25). Poleg tega tožeča stranka ni navedla nobene pravne ali dejanske okoliščine, ki bi se pojavila med postopkom in na kateri bi ta očitek lahko temeljil. Sledi, da je ta očitek nedopusten zaradi časovnega vidika v smislu člena 48(2), prvega pododstavka, Poslovnika.
121 Ob upoštevanju navedenih stališč je treba skleniti, da je treba prvi tožbeni razlog, v delu, v katerem se nanaša na javni razpis C-1/01/04, zavrniti kot neutemeljen.
Drugi tožbeni razlog: kršitev finančne uredbe, podrobnih pravil za izvajanje in Direktive 92/50
Trditve strank
122 Tožeča stranka s tem tožbenim razlogom v bistvu trdi, da je EMSA kršila finančno uredbo, podrobna pravila za izvajanje in Direktivo 92/50, ker je uporabila merila, ki so bila nejasna in ki v javnem razpisu niso bila pravilno določena. Poleg tega v repliki trdi, da ker je komisija za ocenjevanje odločila, da bo merila za oddajo delila na podmerila, je ta odkrito priznala, da navedena merila niso bila dobro določena in jih je bilo treba pojasniti in/ali nadomestiti – kar pa naj bi priznala tudi EMSA v odgovoru na tožbo – in tudi kršila finančno uredbo.
123 Poleg tega tožeča stranka trdi, da nekateri elementi javnega razpisa, kot so resnično trajanje pogodbe, število držav članic, ki so že izvajale aplikacije, vloga posebnega tehničnega osebja (help desk), vsebina in trajanje njihovih storitev itd., ki so bili nujni za predložitev konkurenčne ponudbe, tudi niso bili navedeni jasno, kar pa krši člen 97(1) finančne uredbe in člen 17(1) Direktive 92/50. V podporo svojim trditvam se sklicuje na javne razpise institucij, v katerih naj bi bila dokumentacija bolj popolna in jasna.
124 Tožeča stranka nazadnje trdi, da EMSA v dopisu z dne 16. decembra 2004 ni želela sporočiti imena izbranega ponudnika na podlagi določb o javnih naročilih, medtem ko jo je isti uslužbenec, ki je podpisal dopis, nekaj tednov pozneje poklical in predlagal osebno srečanje, na katerem bi se pogovorili o rezultatu javnega razpisa, vendar se srečanja tožeča stranka ni želela udeležiti.
125 EMSA izpodbija trditve tožeče stranke.
Presoja Splošnega sodišča
126 Za uvod je treba navesti, da se tožeča stranka nepravilno sklicuje na kršitev člena 17 Direktive 92/50. Od 1. januarja 2003 – začetek uporabe finančne uredbe – se na podlagi člena 105 navedene uredbe direktive o uskladitvi postopkov oddaje javnih naročil za blago, storitve in gradnje glede javnih naročil, ki jih oddajajo institucije in organi za svoj račun, uporabljajo le za vprašanja v zvezi z mejnimi vrednostmi, ki določajo način objave, izbiro postopkov in ustrezne roke. Glede javnega naročila storitev, ki ga je oddala agencija, kot je EMSA, je zato treba v obravnavani zadevi očitek tožeče stranke o merilih za oddajo spornega naročila preučiti – kot pravila veljajo za institucije – le ob upoštevanju določb finančne uredbe in podrobnih pravil za izvajanje.
127 V zvezi s tem je treba navesti, da člen 97(1) finančne uredbe naročniku nalaga obveznost vnaprej določiti in opisati merila za oddajo v razpisu. Ta obveznost, s katero je zagotovljeno ustrezna javnost meril in pogojev, ki urejajo vsako naročilo, je nadalje natančneje določena v členu 138 podrobnih pravil za izvajanje.
– Očitek: nejasnost meril za oddajo
128 Glede očitka tožeče stranke, da je EMSA kršila finančno uredbo in podrobna pravila za izvajanje, ker je uporabila merila, ki v razpisu niso bila pravilno določena, je treba najprej navesti, da se v skladu s členom 97(2) finančne uredbe in členom 138(1) podrobnih pravil za izvajanje zadevno naročilo odda na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe (glej točko 13 razpisne dokumentacije, navedeno v točki 18 zgoraj).
129 Če je naročilo oddano na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, mora naročnik v razpisni dokumentaciji določiti in opisati merila za oddajo, ki omogočajo ocenitev vsebine ponudb. Ta merila morajo biti poleg tega v skladu s členom 138(2) podrobnih pravil za izvajanje odvisna od predmeta naročila. Naročnik mora v skladu z odstavkom 3 istega člena tudi v obvestilu o javnem naročilu ali v razpisni dokumentaciji določiti, kako se vrednotijo posamezna merila pri ocenjevanju ekonomsko najugodnejše ponudbe. Namen teh določb je zagotavljati upoštevanje načel enakega obravnavanja in preglednosti na stopnji ocenjevanja ponudb za oddajo naročila (glej v tem smislu in po analogiji sodbi Sodišča z dne 20. septembra 1988 v zadevi Beentjes, 31/87, Recueil, str. 4635, točki 21 in 22, in z dne 12. decembra 2002 v zadevi Universale‑Bau in drugi, C‑470/99, Recueil, str. I‑11617, točke od 90 do 92; glej v tem smislu tudi sodbo Splošnega sodišča z dne 12. novembra 2008 v zadevi Evropaïki Dynamiki proti Komisiji, T‑406/06, neobjavljena v ZOdl., točka 85 in navedena sodna praksa).
130 Tako je cilj teh določb, da se vsem razumno obveščenim in običajno skrbnim ponudnikom omogoči, da enako razlagajo merila za oddajo (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Sodišča z dne 18. oktobra 2001 v zadevi SIAC Construction, C‑19/00, Recueil, str. I‑7725, točka 42) in da imajo zato enake možnosti pri oblikovanju besedila svoje ponudbe (glej v tem smislu in po analogiji zgoraj v točki 129 navedeno sodbo Universale‑Bau in drugi, točka 93).
131 Čeprav je res, da merila, ki jih lahko uporabijo naročniki v členu 138(2) podrobnih pravil za izvajanje niso našteta taksativno in da torej ta določba naročniku prepušča izbiro meril za oddajo naročila, ki jih namerava uporabiti, pa se lahko ta izbira nanaša samo na merila, na podlagi katerih se določa ekonomsko najugodnejša ponudba (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Sodišča z dne 24. januarja 2008 v zadevi Lianakis in drugi, C‑532/06, ZOdl., str. I‑251, točka 29 in navedena sodna praksa; glej v tem smislu tudi sodbi Splošnega sodišča z dne 25. februarja 2003 v zadevi Renco proti Svetu, T‑4/01, Recueil, str. II‑171, točka 66, in v zadevi Strabag Benelux proti Svetu, T‑183/00, Recueil, str. II‑135, točki 73 in 74).
132 Poleg tega ni treba, da so merila, ki jih uporabi naročnik za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, nujno kvantitativna in usmerjena izključno na cene. Tudi če so merila za oddajo, ki niso izražena kvantitativno, vključena v razpisno dokumentacijo, jih je mogoče uporabiti objektivno in enotno pri primerjavi ponudb in so očitno upoštevna za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe (glej v tem smislu zgoraj v točki 131 navedeno sodbo Renco proti Svetu, točki 67 in 68).
133 EMSA je v obravnavani zadevi v točki IV.2 obvestila o javnem naročilu in v točki 13 razpisne dokumentacije navedla merila za oddajo, ki jih namerava uporabiti, da bi oddala naročilo ekonomsko najugodnejšemu ponudniku, in sicer, prvič, tri kvalitativna merila in kako namerava vrednotiti ta posamezna merila, ter drugič, kvantitativno merilo, se pravi skupno ceno ponudbe in kako se ta vrednoti glede na celotno ponudbo.
134 Tri kvalitativna merila in njihovo vrednotenje so:
„1. Predlagana metodologija pri projektu – kar vključuje podrobne predloge o tem, kako izpeljati projekt in ključne stopnje ter storitve, ki jih je treba opraviti (kakor so določeni v točki 3 [razpisne dokumentacije]) (40 %);
2. Razumevanje specifikacij v razpisni dokumentaciji in jedrnata predstavitev tega razumevanja (20%);
3. Kakovost podpornih služb (Helpdesk) (10 %)“.
135 Tožeča stranka se sklicuje le na nejasnost navedenih meril in se sprašuje, kako je lahko EMSA pri vsakem od teh meril objektivno ocenila kakovost ponudb. Ne predloži nobenega dokaza v podporo teh trditev, ki bi omogočil sklep, da je EMSA ob določitvi teh meril kršila načela preglednosti, enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.
136 V zvezi s tem je treba navesti, da so lahko zadevna kvalitativna merila, kot so organizacija, predlagana metodologija za opravljanje storitev, dobro razumevanje specifikacij v razpisni dokumentaciji in kakovost zahtevanih storitev, v povezavi z njihovim kontekstom, se pravi ob upoštevanju pojasnil, navedenih v točki 3 razpisne dokumentacije (glej točko 19 zgoraj), pogoji za dobro dobavo storitev, ki jih je treba opraviti, in zato za vrednost samih ponudb. Zato so to upoštevna merila pri določitvi ekonomsko najugodnejše ponudbe. Poleg tega le to, da ta merila niso kvantitativna, kot je bilo navedeno v točki 132 zgoraj, ne zadostuje za sklep, da jih naročnik ni uporabil objektivno in enotno (glej v tem smislu zgoraj v točki 131 navedeno sodbo Renco proti Svetu, točki 67 in 68). Nazadnje je treba navesti, da je EMSA v skladu z veljavnimi določbami navedla, kolikšno vrednost, izraženo v odstotkih, bo dodelila posameznim kvalitativnim merilom in tako ponudnike obvestila o pomembnosti, ki jo namerava pri primerjalnem ocenjevanju ponudb pripisati posameznemu merilu.
137 Noben dokaz v spisu v nasprotju s trditvami tožeče stranke ne omogoča, da bi se EMSA očitalo, da je pri izbiri in določitvi meril za oddajo, na podlagi katerih se določa ekonomsko najugodnejša ponudba, prekoračila meje, ki izhajajo iz navedenih zakonodajnih določb.
138 Ob upoštevanju zgornjih ugotovitev je treba skleniti, da tožeča stranka ni pravno zadostno dokazala, da EMSA ni izpolnila svoje obveznosti določiti in opisati merila za oddajo v razpisu v skladu z načeli preglednosti, enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije.
139 Tega sklepa ni mogoče ovreči s trditvijo tožeče stranke, s katero se sklicuje na besedilo, ki so ga druge institucije napisale v razpisih za druge postopke za oddajo javnih naročil.
140 V zvezi s tem je treba navesti, da je zakonodajalec poskušal naročnikom, s tem ko jim je dal možnost, da prosto izbirajo merila za oddajo naročila, ki jih nameravajo uporabiti, omogočiti, da pri izbiri in oblikovanju meril za oddajo upoštevajo naravo, predmet in posebnosti, ki so značilni za vsako naročilo. Zato se tožeča stranka, da bi dokazala nejasnost meril za oddajo, ki so bila uporabljena v obravnavani zadevi, ne more koristno sklicevati na zapis meril za oddajo, ki so ga v drugih postopkih oddaje naročil izbrale nekatere institucije. Za ta namen sklicevanje na razspise v drugih postopkih za oddajo naročil ni niti upošteven niti zadosten dokaz.
141 Nazadnje, glede trditve, da ker je komisija za ocenjevanje odločila, da bo merila za oddajo delila na podmerila, je ta odkrito priznala, da izbrana merila za oddajo niso bila dobro določena in jih je bilo treba pojasniti in/ali nadomestiti, je treba ne glede na vprašanje, ali se je v obravnavani zadevi zgodila taka delitev meril, navesti, da obstoj podmeril v zvezi z glavnim merilom nikakor ne dokazuje, da so glavna merila nejasna.
142 Očitek, ki se nanaša na nejasnost meril za oddajo, je zato treba zavrniti kot neutemeljen.
– Očitek: nejasnost nekaterih elementov javnega razpisa
143 Glede trditve o domnevni nejasnosti nekaterih elementov javnega razpisa je treba navesti, da morata biti v tožbi, kot je bilo navedeno v točki 78 zgoraj, navedena predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov. Ta navedba mora biti dovolj jasna in natančna, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe in Splošnemu sodišču, da odloči o tožbi, če je treba, brez dodatnih podatkov. V obravnavani zadevi pa se tožeča stranka le sklicuje na domnevno kršitev finančne uredbe, ki izhaja iz nejasnosti nekaterih elementov javnega razpisa, in ne razvije nobene argumentacije v podporo svoji tezi, zlasti pa ne določi javnega razpisa, na katerega se sklicuje. Glede na zgoraj navedena načela je zato treba trditev zavreči kot nedopustno.
– Očitek: nezakonitost delitve enega od meril za oddajo na podmerila
144 Za uvod je treba navesti, da čeprav se je tožeča stranka na ta očitek sklicevala v repliki, ga je mogoče na podlagi člena 48(2) Poslovnika sprejeti, saj izhaja iz pravnih in dejanskih okoliščin, ki so se pojavile med postopkom, in sicer iz poročila odredbodajalcu (Report to the authorising officer) z dne 19. novembra 2004 in tehničnih ocenjevalnih listov, ki jih je kot prilogo k odgovoru na tožbo v spis vložila EMSA.
145 V skladu s členom 97 finančne uredbe in členom 138(3) podrobnih pravil za izvajanje, kot je bilo razloženo v točki 129 zgoraj, mora naročnik, če je naročilo oddano na podlagi merila ekonomsko najugodnejše ponudbe, v obvestilu o javnem naročilu ali razpisni dokumentaciji navesti merila za oddajo, ki se bodo uporabila, in njihovo vrednotenje.
146 Ti določbi v povezavi z načeloma enakega obravnavanja gospodarskih subjektov in preglednosti, ki sta navedenav členu 89(1) finančne uredbe, zahtevata, da so potencialni ponudniki pri pripravi ponudb seznanjeni z vsemi dejavniki, ki ji naročnik upošteva za določitev ekonomsko najugodnejše ponudbe, in njihovo relativno pomembnostjo (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Sodišča z dne 24. novembra 2005 v zadevi ATI EAC e Viaggi di Maio in drugi, C‑331/04, ZOdl., str. I‑10109, točka 24, in zgoraj v točki 131 navedeno sodbo Lianakis in drugi, točka 36).
147 Zato naročnik ne more uporabiti podmeril k merilom za oddajo, če z njimi ni poprej seznanil ponudnikov (glej v tem smislu in po analogiji zgoraj v točki 131 navedeno sodbo Lianakis in drugi, točka 38).
148 Vendar lahko naročnik v skladu z dobro ustaljeno sodno prakso po izteku rokov za predložitev ponudb določi ponderirane koeficiente za podmerila k predhodno določenim merilom za oddajo pod tremi pogoji, in sicer, da ta ex post določitev, prvič, ne spreminja meril za oddajo javnega naročila, ki so določena v razpisni dokumentaciji ali v obvestilu o naročilu, drugič, ne vsebuje elementov, ki bi, če bi bili znani ob pripravi ponudb, lahko vplivali na to pripravo, tretjič, ni bila sprejeta ob upoštevanju elementov, ki bi lahko diskriminatorno učinkovali na enega od ponudnikov (glej v tem smislu in po analogiji zgoraj v točki 146 navedeno sodbo ATI EAC e Viaggi di Maio in drugi, točka 32, in zgoraj v točki 131 navedeno sodbo Lianakis in drugi, točki 42 in 43).
149 V obravnavani zadevi je treba navesti, da je bilo v točki 13.1 razpisne dokumentacije kot prvo merilo za oddajo navedeno „predlagana metodologija pri projektu“ in da bi ta morala vključevati „podrobne predloge o tem, kako izpeljati projekt“, vključno z ključnimi stopnjami ter storitvami, ki jih je treba opraviti, kakor je določeno v točki 3 razspisne dokumentacije. To merilo je imelo v razpisni dokumentaciji 40 točk od 100-ih.
150 V skladu s točko 3 razpisne dokumentacije so morali ponudniki v ponudbo vključiti podrobne podatke o načrtu izvedbe projekta, o vsakem delovnem paketu, kar mora biti jasno opredeljeno, in ta načrt mora vključevati vsaj določene informacije (glej točko 19 zgoraj). Med njimi so zlasti informacije o horizontalnih dejavnostih (točka 3.1), opis skupine za upravljanje projekta in odgovornosti (točka 3.2), storitve glede upravljanja projekta (točka 3.4) in opis delovnih paketov in razmerja (točka 3.5). V točki 3.2, ki se nanaša na opis skupine za upravljanje projekta, je zlasti navedeno, da morajo ponudniki „v ponudbi jasno opredeliti natančne storitve in […] predložiti podrobne informacije glede odzivnega časa [in] k ponudbi priložiti podroben življenjepis vsakega člana osebja, ki je odgovoren za delo, vključno z njegovo izobrazbo, univerzitetno stopnjo in diplomami, strokovnimi izkušnjami, raziskovalnim delom, publikacijami in jezikovnimi sposobnostmi“. V točki 3.4, ki se nanaša na storitve glede upravljanja projekta, je med drugim navedeno, da mora ponudnik v ponudbo vključiti podroben opis pogojev, naštetih v tej točki, in Ganttov diagram o organizaciji projekta. Nazadnje, v točki 3.5 je pojasnjeno, da je treba za vsako delovno nalogo navesti celoten pregled števila delovnih dni na osebo in stroškov delovnih dni na osebo.
151 Iz poročila odredbodajalcu z dne 19. novembra 2004 je razvidno, da je komisija za ocenjevanje odločila, da se prvo merilo, ki se nanaša na predlagano metodologijo pri projektu (in ki mora vključevati podrobne predloge o tem, kako izpeljati projekt in ključne stopnje ter storitve, ki jih je treba opraviti, kakor je določeno v točki 3 razpisne dokumentacije), deli na dve podmerili: „porazdelitev nalog, kakovost ponujene delovne sile in delovni dnevi na osebo (roadmap): 20 %; storitve, ki jih je treba opraviti: 20 %“.
152 Komisija za ocenjevanje nasprotno od trditev tožeče stranke ni delila navedeno merilo za oddajo na podmerili, s katerima ponudniki predhodno ne bi bili seznanjeni. Ti podmerili namreč v bistvu ustrezata ob upoštevanju točke 3 razpisne dokumentacije opisu prvega merila, ki se nanaša na metodologijo, kot je podrobno zapisano v točki 13.1 razpisne dokumentacije (glej točki 149 in 150 zgoraj). Zato je treba ugotoviti, da je komisija za ocenjevanje le razdelila 40 točk, ki jih je bilo mogoče dati za prvo merilo, tako da jih ji enakomerno razdelila med navedeni podmerili.
153 Glede na te ugotovitve je treba ugotoviti, ali je komisija za ocenjevanje z določitvijo takega vrednotenja kršila finančno uredbo in njena podrobna pravila za izvajanje.
154 Iz sodne prakse, navedene v točki 148 zgoraj, je razvidno, da naročnik ne more kršiti finančne uredbe in podrobnih pravil za izvajanje, kadar ob sestavljanju razpisne dokumentacije med podelementi vnaprej določenega merila za oddajo razdeli število točk, določenih pri tem merilu, če ta razdelitev ne spreminja meril za oddajo, ki so določena v razpisni dokumentaciji ali v obvestilu o naročilu, ne vsebuje elementov, ki bi, če bi bili znani ob pripravi ponudb, lahko vplivali na to pripravo, in ni bila sprejeta ob upoštevanju elementov, ki bi lahko diskriminatorno učinkovali na enega od ponudnikov.
155 V obravnavani zadevi je treba ugotoviti, da ker se tožeča stranka le generično sklicuje na okoliščino, da je naročnik merilo delil na podmerili, ta ni dokazala, da je odločitev naročnika o taki razdelitvi povzročila spremembo meril za oddajo javnega naročila, ki so predhodno določena v razpisu, niti ni dokazala, da je ta odločitev vsebovala elemente, ki bi lahko vplivali na pripravo ponudb, niti da bi lahko diskriminatorno učinkovala na tožečo stranko ali enega od ponudnikov.
156 Ob upoštevanju teh ugotovitev je treba ta očitek zavrniti kot neutemeljen.
157 Nazadnje, glede očitka, ki se nanaša na prepozno sporočilo o imenu izbranega ponudnika – ki ga je EMSA namesto v skladu s členom 100(2) finančne uredbe v petnajstih dneh po zahtevi tožeče stranke razkrila šele nekaj tednov pozneje z obvestilom o oddaji javnega naročila, ki je bilo objavljeno v Uradnem listu, ki je bilo priloženo k dopisu EMSA z dne 6. januarja 2005 – je treba ugotoviti, da ta zamuda, čeprav je obžalovanja vredna in je ni mogoče upravičiti, vendarle ni omejila možnosti tožeče stranke, da uveljavlja svoje pravice pred Splošnim sodiščem in sama ne more povzročiti ničnosti izpodbijane odločbe (glej v tem smislu in po analogiji sodbo Splošnega sodišča z dne 10. septembra 2008 v zadevi Evropaïki Dynamiki proti Komisiji, T‑465/04, neobjavljena v ZOdl., točka 52). Poleg tega tožeča stranka ne navaja, kako bi ta okoliščina lahko vplivala na zakonitost odločbe o oddaji niti kakšen bi bil konkreten vpliv te okoliščine na njeno pravico do obrambe.
158 Ob upoštevanju vsega navedenega je treba skleniti, da je treba drugi tožbeni razlog, v delu, ki se nanaša na postopek javnega razpisa C-1/01/04, v celoti zavrniti.
Četrti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve in neobstoj upoštevnih informacij
Trditve strank
159 Tožeča stranka navaja, da odločitev EMSA, da zavrne njeno ponudbo in odda naročilo drugemu ponudniku, vsebuje napako, in sicer neobstoj ustrezne obrazložitve.
160 Prvič, trdi, da ker ji EMSA ni odgovorila na vprašanja, ki jih je tožeča stranka postavila v rokih, in ker ji ni predložila pojasnil, ki jih je večrat pisno zahtevala, ji je odvzela možnost, da bi presodila zakonitost aktov EMSA.
161 Drugič, navaja, da ji EMSA ni sporočila vseh zahtevanih informacij o razlogih za zavrnitev njene ponudbe. Glede tega navaja, da ima naročnik v skladu s členom 253 ES in členom 8 Direktive 92/50 obveznost, da zadostno obrazloži odločbo o zavrnitvi ponudbe ponudnika, če ta od njega zahteva, da ga obvesti o razlogih take zavrnitve, in to v naslednjih petnajstih dneh od te zahteve.
162 V obravnavani zadevi EMSA naj ne bi jasno razložila, zakaj je zavrnila ponudbo tožeče stranke, ampak naj bi ji le sporočila – z znatno zamudo in samo zaradi opomnika – majhno število informacij, ki niso bile v skladu z določbami finančne uredbe niti s sodno prakso na področju javnih naročil. Ravno tako se ni sklicevala na primerjalne značilnosti in prednosti izbrane ponudbe in tožeči stranki zaradi tega odvzela možnost, da bi sestavila pomembne pripombe glede opravljene izbire in jo izpodbijala, in možnost, da bi morebiti dobila odškodnino.
163 Tožeča stranka je v podporo svoji trditvi kot primer predložila kopijo poročila komisije za ocenjevanje, ki se nanaša na drug postopek oddaje javnega naročila in ki naj bi ji ga poslal generalni direktorat Komisije. Preprosta primerjava tega dokumenta z dopisom EMSA z dne 16. decembra 2004 naj bi zadostovala kot dokaz, da ta dopis ne izpolnjuje obveznosti obrazložitve, ki jo določa zakonodaja in sodna praksa na področju javnih naročil.
164 Nato, tožeča stranka zavrača trditev EMSA, da lahko Splošno sodišče razglasi za nično le odločbo o neobrazložitvi in ne izpodbijanih odločb. Če bi se tako trditev sprejelo, bi pomenilo, da lahko naročniki sprejemajo arbitrarne odločbe, ne da bi jih obrazložili, in podpišejo pogodbo.
165 EMSA izpodbija trditev tožeče stranke.
Presoja Splošnega sodišča
166 Najprej je treba ugotoviti, da tožeča stranka s prvim očitkom graja zavrnitev EMSA, da bi z njo razpravljala o ocenah njene ponudbe glede na ocene izbrane ponudbe. V zvezi s tem zadostuje navesti, da naročnik na podlagi obveznosti obrazložitve odločbe o zavrnitvi ponudbe ni zavezan tako razpravljati (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 1. julija 2008 v zadevi AWWW proti FEACVT, T‑211/07, neobjavljena v ZOdl., točka 43). Poleg tega na podlagi te okoliščine, kot same, ni mogoče dvomiti o zakonitosti navedene odločbe (zgoraj v točki 85 navedena sodba z dne 12. julija 2007 v zadevi Evropaïki Dynamiki proti Komisiji, točka 78). Tožeča stranka zato ne more očitati EMSA, da ker ni želela odgovoriti na vprašanja in zahteve o pojasnilih, ki jih je tožeča stranka po prejemu dopisa z dne 16. decembra 2004 naslovila nanjo, ni izpolnila obveznosti obrazložitve.
167 Glede drugega očitka, ki se nanaša na kršitev obveznosti obrazložitve – kot domneva tožeča stranka – ker ji EMSA ni sporočila zahtevanih informacij o razlogih za zavrnitev njene ponudbe, je treba pojasniti, da sta v postopku oddaje javnih naročil, kot je ta v obravnavani zadevi, zakonodajni določbi, ki določata vsebino obveznosti obraložitve, ki je naložena naročniku glede ponudnika, čigar ponudba ni bila izbrana, člen 100(2) finančne uredbe in člen 149 podrobnih pravil za izvajanje, in ne določbe direktive 92/50, kot to zatrjuje tožeča stranka (glej točko 126 zgoraj).
168 Iz navedenih členov je razvidno, da naročnik na področju javnih naročil izpolni obveznost obrazložitve, če, najprej, obvesti vsakega ponudnika, čigar ponudba je zavrnjena, o razlogih za zavrnitev njegove ponudbe in nato ponudnikom, ki so predložili sprejemljivo ponudbo in ki so izrecno zahtevali, v petnajstih koledarskih dneh od prejema pisne zahteve sporoči značilnosti in relativne prednosti izbrane ponudbe in ime ponudnika, ki mu je bilo naročilo oddano (glej zgoraj v točki 85 navedeno sodbo z dne 12. julija 2007 v zadevi Evropaïki Dynamiki proti Komisiji, točka 68, in zgoraj v točki 157 navedeno sodbo z dne 10. septembra 2008 v zadevi Evropaïki Dynamiki proti Komisiji, točka 47 in navedena sodna praksa).
169 Tako ravnanje je v skladu z namenom obveznosti obrazložitve iz člena 253 ES, v skladu s katerim je treba jasno in nedvoumno prikazati ugotovitve avtorja akta, in sicer tako, da se omogoči, prvič, da se zadevne stranke zaradi sklicevanja na svoje pravice seznanijo z utemeljitvijo sprejetega ukrepa, in, drugič, da sodišče opravi nadzor (glej zgoraj v točki 157 navedeno sodbo z dne 10. septembra 2008 v zadevi Evropaïki Dynamiki proti Komisiji, točka 48 in navedena sodna praksa).
170 Treba je dodati, da je spoštovanje obveznosti obrazložitve treba presojati na podlagi informacij, ki jih je tožeča stranka imela na voljo ob vložitvi tožbe (zgoraj v točki 131 navedena sodba Strabag Benelux proti Svetu, točka 58; zgoraj v točki 131 navedena sodba Renco proti Svetu, točka 96, in zgoraj v točki 129 navedena sodba z dne 12. novembra 2008 v zadevi Evropaïki Dynamiki proti Komisiji, točka 50).
171 Poleg tega je treba poudariti, da se mora zahteva po obrazložitvi presojati glede na okoliščine posameznega primera, zlasti glede na vsebino akta, lastnosti podanih razlogov in interesa za pojasnitev, ki ga lahko imajo naslovniki akta ali drugi, ki jih ta neposredno in posamično zadeva (glej sodbo Sodišča z dne 2. aprila 1998 v zadevi Komisija proti Sytraval in Brink’s France, C‑367/95 P, Recueil, str. I‑1719, točka 63 in navedena sodna praksa).
172 Nazadnje je treba v obravnavani zadevi navesti, da so bila v točki 13.1 razpisne dokumentacije določena tri merila za oddajo z naslovi „Predlagana metodologija pri projektu“ – to merilo se neposredno sklicuje na točko 3 razpisne dokumentacije, v kateri je bilo navedeno določeno število podrobnih informacij, ki so jih morali predložiti ponudniki (glej točko 19 zgoraj) – „Razumevanje specifikacij v razpisni dokumentaciji“ in „Kakovost podpornih služb“. Za ocenjevanje ponudb na podlagi vsakega od teh treh meril za oddajo je bila določena točkovna ureditev. Določen je bil tudi najnižji točkovni prag za vsako merilo (60 %), zahtevan pa je bil skupni minimum 70 %. Pri oddaji javnega naročila so se morale upoštevati le ponudbe, ki so dosegle zahtevane najnižje točkovne pragove.
173 Da bi se ugotovilo, ali je EMSA izpolnila zahtevo obrazložitve, določeno v finančni uredbi in v njenih podrobnih pravilih za izvajanje, je zato treba preučiti njen dopis z dne 6. decembra 2004 in dopis z dne 16. decembra 2004, ki je bil poslan kot odgovor na izrecno zahtevo tožeče stranke z dne 7. decembra 2004 za pridobitev dodatnih informacij o oddaji zadevnega javnega naročila in o zavrnitvi njene ponudbe.
174 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je tožeča stranka z dopisom z dne 6. decembra 2004 izvedela, da na stopnji oddaje njena ponudba ni bila izbrana, ker je bilo razmerje med kakovostjo in ceno nižje kot pri ponudbi izbranega ponudnika. EMSA je v tem dopisu tožečo stranko tudi obvestila, da lahko zahteva dodatne informacije glede razlogov zavrnitve njene ponudbe, značilnosti in relativnih prednosti ponudbe izbranega ponudnika, in njegovo ime, kar pa je tožeča stranka storila s telefaksom z dne 7. decembra 2004.
175 Glede dopisa EMSA z dne 16. decembra 2004 je treba najprej ugotoviti, da tožeča stranka trdi, da ga je prejela šele 7. januarja 2005 – kot prilogo k telefaksu, ki ga je EMSA poslala istega dne – potem ko je tožeča stranka poslala telefaks z dne 5. januarja 2005, v katerem se je pritožila, da ni prejela nobenega obvestila glede oddaje zadevnega javnega naročila. Splošno sodišče nima nobenih razlogov, da bi dvomilo, da je EMSA dejansko poslala naveden dopis z dne 16. decembra 2004 – okoliščina, ki je tožeča stranka poleg tega ne prereka – in meni, da EMSA na podlagi nobene določbe, ki ureja postopek oddaje zadevnega javnega naročila, ni bila zavezana upoštevati formalnosti v zvezi s pošiljko take vrste sporočila, ki bi ji omogočila preveriti, ali so jo ponudniki dejansko prejeli, čeprav je obžalovanja vredno, da ni menila, da bi bilo primerno uporabiti način sporočanja, ki bi ji tako preverjanje lahko omogočil (glej v tem smislu sklep Splošnega sodišča z dne 19. oktobra 2007 v zadevi Evropaïki Dynamiki proti EFSA, T‑69/05, neobjavljen v ZOdl., točka 56). Ta zamuda vsekakor ni omejila tožeče stranke pri sklicevanju na njene pravice pred Splošnim sodiščem in sama ne more povzročiti ničnosti izpodbijane odločbe. Iz spisa je namreč razvidno, da je tožeča stranka za vložitev te tožbe uporabila vse informacije iz tega dopisa.
176 Nato je treba ugotoviti, da je EMSA v tem dopisu navedla število točk, ki so bile pri vsakem merilu za oddajo dodeljene ponudbi tožeče stranke ter končni rezultat razmerja med kakovostjo in ceno za njeno ponudbo, ki pa je bil 68,89 točk od 100-ih, medtem ko je bil končni rezultat za ponudbo izbranega ponudnika 79,33 točk od 100-ih. Dopis – njegova vsebina je navedena v točki 27 zgoraj – vsebuje podrobno analizo ponudbe izbranega ponudnika.
177 Iz spisa je razvidno, da se informacije, povezane z metodologijo, ki jo je treba uporabiti, z opisom nalog, s predlaganim številom delovnih dni na osebo in s storitvami, ki jih je treba opraviti, nanašajo na ocenjevanje ponudbe izbranega ponudnika na podlagi prvega merila, medtem ko se informacije, povezane z razumevanjem projekta in predlaganim sporazumom o ravni storitve, nanašajo na drugo in tretje merilo za oddajo.
178 Poleg tega je treba te informacije razumeti ob upoštevanju točke 3 razpisne dokumentacije, v kateri je našteto določeno število elementov, ki morajo biti pojasnjeni v ponudbi, med njimi pa so zlasti dodeljena sredstva, Ganttov diagram, porazdelitev nalog, število predlaganih delovnih dni na osebo in storitve, ki jih je treba opraviti, ki pa so določene glede na vrsto naloge (glej točko 150 zgoraj). Ker je tožeča stranka podrobno poznala razpisno dokumentacijo, kot to potrjuje njena sestavljena ponudba, je bila zato sposobna sklepati o relativnih prednostih izbrane ponudbe.
179 Tožeča stranka – ob upoštevanju vseh teh informacij in navedb glede števila točk, ki je bilo pri vsakem merilu dodeljeno njeni ponudbi – ne samo, da je lahko označila šibke dele svoje ponudbe in zaradi tega razloge za njeno zavrnitev, se pravi, da ni dosegla stopnje kakovosti, potrebne pri dveh merilih za oddajo, ampak je lahko tudi primerjala skupni rezultat pri presoji svoje ponudbe (68,69 točk od 100-ih) s skupnim rezultatom izbranega ponudnika (79,33 točk od 100-ih) (glej v tem smislu zgoraj v točki 85 navedeno sodbo z dne 12. julija 2007 v zadevi Evropaïki Dynamiki proti Komisiji, točka 75 in navedena sodna praksa).
180 Iz vseh elementov v navedenem dopisu je poleg tega jasno razvidno, da ponudba tožeče stranke ni prejela najnižjega števila točk, ki je bilo zahtevano za prvo („predlagana metodologija pri projektu“) in tretje („kakovost podpornih služb“) merilo za oddajo, niti ni dosegla skupnega minimuma 70 točk od zahtevanih 100, medtem ko bi se na podlagi besedila razpisne dokumentacije pri oddaji zadevnega javnega naročila upoštevale le ponudbe, ki so dosegle zahtevani najnižji točkovni prag.
181 Glede na vse ugotovitve je treba skleniti, da je taka obrazložitev tožeči stranki omogočila, da se pred Splošnim sodiščem sklicuje na svoje pravice, in Splošnemu sodišču, da opravi nadzor zakonitosti v zvezi z odločbo o zavrnitvi ponudbe. Ta tožbeni razlog je zato treba v delu, ki se nanaša na postopek javnega razpisa C-1/01/04, zavrniti kot neutemeljen.
Tretji tožbeni razlog: očitne napake pri presoji, ki jih je storila EMSA
Trditve strank
182 Tožeča stranka v tožbi trdi, da je EMSA storila očitno napako pri presoji, ker ni pravilno in objektivno ocenila kakovosti njene ponudbe in je menila, da je bila ta manj kakovostna od ponudbe izbranega ponudnika.
183 Poleg tega trdi, da ker EMSA ni uporabila objektivne metodologije, ki bi bila vnaprej določena in bi jo ponudniki poznali, je očitno, da je odločitev komisije za ocenjevanje temeljila na nepravilnih domnevah.
184 Tožeča stranka v repliki izpodbija, najprej, trditev EMSA, da bi se lahko z opredelitvijo metodologije glede ocenjevanja dalo prednost nekaterim ponudnikom. Tožeča stranka meni, da jasna metodologija ne vpliva na pravice ponudnikov, ampak jim omogoča, da predložijo ponudbo z najboljšim razmerjem med kakovostjo in ceno ter Splošnemu sodišču, da opravi nadzor. Poleg tega naj bi celo dejstvo, da je komisija za ocenjevanje delila merila za oddajo na podmerila potrjevalo, da ta merila niso bila zadostno določena.
185 Tožeča stranka se med drugim sklicuje na očitke v zvezi z dokumenti komisije za ocenjevanje, ki jih je kot prilogo k odgovoru na tožbo EMSA vložila v spis.
186 Po njenem mnenju se je komisija za ocenjevanje zaradi svoje delitve prvega merila za oddajo na dve podmerili osredotočila na dva posebna vidika javnega razpisa, ki ju pred predložitvijo svojih ponudb ponudniki niso poznali.
187 Glede poročila o ocenjevanju trdi, prvič, da čeprav je iz tega poročila razvidno, da je ponudba izbranega ponudnika vsebovala „manjše napake“, tožeča stranka ni imela možnosti, da se izreče o pomembnosti teh napak, saj v poročilu ni pojasnjeno, kakšne so te napake. Drugič, ocenjevanje šibkih delov njene ponudbe naj bi bilo nejasno in pripombe naj bi bile preveč splošne.
188 Tožeča stranka graja tudi določene pripombe iz ocenjevalnih listov, ki jih je izpolnil vsak ocenjevalec. Glede ponudbe izbranega ponudnika poudarja, da obstaja nasprotovanje med trditvijo enega od ocenjevalcev, da je ponudba izbranega ponudnika vsebovala „manjše napake v zvezi s tokom informacij, ki jih mora sistem SafeSeaNet obdelati, in z vrsto informacij, ki jih lahko obdela“, in ugotovitvijo, da te napake niso „neposredno vplivale na razumevanje specifikacij“. Izpostavlja tudi dejstvo, da je po mnenju enega od ocenjevalcev izbrani ponudnik imel dobre izkušnje pri upravljanju pomorskih projektov, medtem ko izkušnje niso bile del meril za ocenjevanje.
189 Izpodbija tudi nekatere pripombe ocenjevalcev pri ocenjevanju njene ponudbe. Glede prvega merila za oddajo, točka (a), gre natačneje za pripombo prvega ocenjevalca, da je številka 833,5 delovnih dni na osebo, pri tem se ne šteje Help Desk, pretirana, in za pripombi drugega ocenjevalca, ki sta povezani s pomanjkanjem jasnosti v Ganttovem diagramu in neobstojem razlikovanja med fazo A in fazo B navedenega diagrama, in za pripombo tretjega ocenjevalca, ki je povezana s prekomernim trajanjem analize in zasnove. Tožeča stranka trdi, da je bilo v njeni ponudbi jasno navedeno, da bi imela projektna skupina sredstva, ki so namenjena Help Desk, uporabljala pa bi tudi storitve specializiranih inženirjev, kar je vključeno v 833,5 delovnih dni na osebo. V njeni ponudbi naj bi bilo med drugim podrobno pojasnjeno delovanje Help Desk, njegova jasna metodologija, uporabljena informacijska platforma, upravljanje s spisi, uporaba zahtevane „pogodbe o ravni storitve“. Ker ocenjevalci niso upoštevali teh elementov, naj bi torej storili očitno napako pri presoji.
190 Drugo očitno napako pri presoji naj bi storili ocenjevalci, ker so presodili, da je faza, ki se imenuje faza „analize in zasnove“ in je opisana v ponudbi tožeče stranke, predolga. V zvezi s tem poudarja, da ker je razpisna dokumentacija zahtevala razvoj aplikacije, ki bi bila usmerjena v splet (web-oriented), je bilo treba na podlagi načel UML (Unified Modeling Language) razviti aplikacijo SSN, ki temelji na iterativnem modelu, kar pa mora biti v skladu z metodologijo, ki jo uporabljajo vse institucije in cel trg. Zato je tožeča stranka razložila „metodologijo informacijskega razvoja“ na 105-ih straneh v svoji ponudbi, pri čemer je v večjem delu podrobneje razložila načela UML. Ocenjevalci naj bi torej storili očitno napako pri presoji, ker niso primerno ocenili ponudbe tožeče stranke, niti niso upoštevali dejstva, da je bila uporabljena metodologija UML.
191 Nato, glede pomanjkanja jasnosti v Ganttovem diagramu tožeča stranka navaja, da je Ganttov diagram razložen z uporabo UML in iterativnim pristopom pri procesu. Faza prevzema sistema bi morala, kot je to podrobno razložila v delu ponudbe, ki se nanaša na „metodologijo za prevzem“, trajati en mesec in validacija bi se morala začeti hkrati s prevzemom. Trije meseci bi tako bili več kot dovolj za validacijo. V tem obdobju bi tudi izvedla „analizo in zasnovo“ in s tem izkoristila povratne informacije iz faze validacije. Faza izvedbe bi se po mnenju tožeče stranke tudi začela ob istem času. V prvih dveh mesecih bi se skupina tožeče stranke zaradi vzpostvavitve okolja za izvedbo osredotočila na pripravljalno delo. Šlo naj bi za klasičen pristop, ki ga ocenjevalci ne morejo šteti za nenormalnega in so torej storili novo očitno napako pri presoji.
192 Nazadnje, tožeča stranka glede neobstoja razlikovanja med fazo A in fazo B Ganttovega diagrama v ponudbi tožeče stranke, ki so ga ugotovili ocenjevalci, opozarja, da je bilo v razpisni dokumentaciji navedeno, da sta fazi povezani in da ju je treba šteti za en projekt. V zvezi s tem so ocenjevalci tudi storili očitno napako pri presoji.
193 Tožeča stranka glede prvega merila za oddajo, točka (b), izpodbija pripombo prvega ocenjevalca, da ne obstaja konkretna metodologija, pripombo drugega, da tehnični sestanki niso natančni in pripombo tretjega, da ni jasnosti glede storitev, ki jih je treba opraviti. V zvezi s tem trdi, da so bili v njeni ponudbi navedeni vsi sestanki, ki bi jih bilo treba organizirati, predložen je bil jasen seznam storitev, ki jih je treba opraviti, in podrobneje je bila navedena metodologija, ki jo je predlagala za vsak vidik javnega razpisa, ter metodologija in pristop za vsakega od projektov, ki jih je treba izvesti. Zato naj bi bilo očitno, da so ocenjevalci storili še eno očitno napako pri presoji.
194 Nazadnje, tožeča stranka glede tretjega merila za oddajo navaja, da je prvi ocenjevalec menil, da dejavnost Help Desk ni opredeljena funkcionalno in da ni nobenega konkretnega predloga o organizaciji in upravljanju Help Desk, medtem ko je drugi ocenjevalec menil, da število delovnih dni na osebo za Help Desk in podporo državam članicam ni zadostno in da ne obstaja jasna metodologija za upravljanje vhodnih klicev in za postopke zmanjšanja intervencijskega časa. V zvezi s tem tožeča stranka poudarja, da je bilo iz ponudbe jasno, da so Help Desk v delu namenjene storitve, ki so povezane z 833,5 delovnimi dnevi na osebo – komisija za ocenjevanje je menila, da je ta številka pretirana – in da je ponudba poleg tega imela jasen opis metodologije, ki temelji na najboljših postopkih in naprednih informacijskih orodjih za upravljanje procesa.
195 EMSA izpodbija trditve tožeče stranke.
Presoja Splošnega sodišča
196 Naročnik ima v skladu z dobro ustaljeno sodno prakso široko diskrecijsko pravico glede elementov, ki jih je treba upoštevati za sprejetje odločbe o oddaji naročila na podlagi javnega razpisa, nadzor Splošnega sodišča pa mora biti omejen na preverjanje neobstoja resne in očitne napake (sodba Sodišča z dne 23. novembra 1978 v zadevi Agence européenne d’intérims proti Komisiji, 56/77, Recueil, str. 2215, točka 20; sodba Splošnega sodišča z dne 6. julija 2005 v zadevi TQ3 Travel Solutions Belgium proti Komisiji, T‑148/04, ZOdl., str. II‑2627, točka 47, in zgoraj v točki 119 navedena sodba Belfass proti Svetu, točka 63).
197 V obravnavani zadevi je treba navesti, da se je tožeča stranka v svojih pisanjih pri oblikovanju argumentacije, da bi dokazala obstoj očitnih napak pri presoji, v bistvu oprla na tri glavne elemente.
198 Prvič, sklicuje se na neobstoj objektivne metodologije, ki bi bila vnaprej določena in bi jo ponudniki poznali, pri sprejemanju končne razvrstitve. Sklicuje se tudi na to, da ponudniki niso vedeli za delitev meril na podmerila in da so bila merila za oddajo domnevno splošna in abstraktna, in zato sklepa, da je bilo ocenjevanje ponudb lahko le subjektivno in je temeljilo na nepravilnih domnevah.
199 Treba pa je ugotoviti, da tožeča stranka navaja le splošne trditve, ki jih noben dokaz ne dokazuje in ne podpira. S to argumentacijo poskuša stranka v bistvu v tem tožbenem razlogu ponovno predstaviti argumentacijo, ki jo je že predložila za drugi tožbeni razlog, ki ga je Splošno sodišče zavrnilo. Poleg tega tožeča stranka ni nikakor dokazala, kako bi naročnika vse njegove domnevne neizpolnitve vodile do nepravilnih domnev in do subjektivnega ocenjevanja ponudb. Vsekakor je treba navesti, da je bila metodologija, ki jo je uporabila komisija pri ocenjevanju za končno razvrstitev ponudb, vnaprej določena in pojasnjena v točki IV.2 obvestila o javnem naročilu in točki 13 razpisne dokumentacije, v kateri je EMSA navedla merila, na podlagi katerih je treba opraviti izbiro med ponudbami ter vrednost, ki jo je treba dodeliti vsakemu od teh meril.
200 Zato je treba skleniti, da ta prvi sklop trditev ne more utemeljiti tega tožbenega razloga.
201 Drugič, tožeča stranka izpodbija presojo ponudbe izbranega ponudnika, ki jo je opravila komisija za ocenjevanje v svojem končnem poročilu, ker kljub obstoju manjših napak, odkritih v navedeni ponudbi, navedena komisija ni pojasnila, kakšne so te napake.
202 Splošno sodišče v zvezi s tem navaja, da je zgoraj omenjena pripomba komisije za ocenjevanje povezana z drugim merilom za oddajo in je taka: „[p]onudnik dokazuje dobro razumevanje projekta kljub manjšim napakam v diagramu SafeSeaNet“. Takšna pripomba sama pa ne more razkriti napake ali celo bistvenega nasprotja. Naročnik lahko namreč šteje, da je iz ponudbe kljub napakam, ki so opredeljene kot manjše, razvidno dobro razumevanje projekta. Tožeča stranka nikakor ni dokazala napačnost take pripombe, še manj pa, da bi ta domnevno napačna pripomba vodila do očitne napake pri presoji, ki bi bila storjena pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika.
203 Tretjič, glede trditev, ki jih je tožeča stranka predložila, da bi izpodbijala točno določene pripombe o njeni ponudbi, ki so zapisane v tehničnih ocenjevalnih listih, ki jih je izpolnil vsak ocenjevalec, in sicer pri prvem merilu za oddajo, točki (a) in (b), in pri tretjem merilu za oddajo zadevnega javnega razpisa (glej točke od 188 do 194), je treba navesti, da te niso upoštevne.
204 Treba je namreč navesti, da komisijo za ocenjevanje, ki jo sestavljajo vsaj tri osebe, imenuje odgovorni odredbodajalec in ta je v skladu s členom 146(1), drugi pododstavek, podrobnih pravil za izvajanje dolžna dati svetovalno mnenje. Komisija naredi zapisnik ocenjevanja, ki ga podpišejo vsi člani in ki zlasti vsebuje imena zavrnjenih ponudnikov in razloge za zavrnitev in ime predlaganega izvajalca in razloge za izbiro. Dokončno odločitev glede oddaje naročila sprejme naročnik v skladu s členom 147(3) podrobnih pravil za izvajanje.
205 Sledi, da tehnični ocenjevalni listi, ki imajo za namen zbiranje ocen različnih ocenjevalcev in očitno se lahko mnenja ocenjevalcev razhajajo, nimajo samostojne pravne narave. Zato tožeča stranka v obravnavani zadevi teh ocenjevalnih listov, če se upoštevajo samostojno, ne more uporabiti, da bi se oprla na nasprotja, ki morebiti obstajajo, med ocenami v enem in drugem, saj je komisija za ocenjevanje ponudb povzela te ocene in tako sprejela dokočno odločitev, ki je poleg tega za naročnika svetovalno mnenje.
206 Odločitev navedene komisije glede predloga prihodnjega izvajalca in razlogih za izbiro je lahko le kolegijska, saj se v končnem poročilu ne vidi ocena vsakega člana te komisije. Zato je jasno, da mora biti kakršna koli trditev, da obstaja očitna napaka pri presoji, usmerjena le zoper ocenjevalno poročilo, ki ga je sprejela komisija za ocenjevanje, in samo takrat, ko končna odločitev naročnika dejansko temelji na tem poročilu.
207 V obravnavani zadevi je treba vsekakor navesti, da tožeča stranka ni pokazala če in kako so se te pripombe, ki so jih na tehnične ocenjevalne liste posamezno podali ocenjevalci, odražale v končnem poročilu komisije za ocenjevanje in če in kako so te pripombe povzročile, da je naročnik storil očitno napako pri presoji njene ponudbe. V zvezi s tem bi morala tožeča stranka vsaj razložiti, kako so domnevno napačne pripombe vplivale na ocene, ki jih je njena ponudba prejela za prvo in tretje merilo za oddajo, ki pa sta merili, za kateri njena ponudba ni dosegla najmanjšega točkovnega praga, ki ga je zahtevala razpisna dokumentacija, in glede katerih je predložila očitke. Dovolj je ugotoviti, da tožeča stranka tega ni razložila.
208 Ob upoštevanju teh ugotovitev je treba ta očitek tudi zavrniti.
209 Zato je treba skleniti, da tožeča stranka ni niti pri ocenjevanju ponudbe izbranega ponudnika niti pri ocenjevanju njene dokazala obstoja očitnih napak pri presoji, ki jih je domnevno storil naročnik.
210 Tretji tožbeni razlog, in sicer v delu, ki se nanaša na postopek javnega razpisa C-1/01/04, je treba zato zavrniti v celoti kot neutemeljen.
3. Del ničnostne tožbe glede nadaljnih odločb EMSA
211 Tožeča stranka z drugim predlogom od Splošnega sodišča zahteva, naj razglasi za nične vse nadaljne odločbe EMSA o zadevnem javnem razpisu.
212 V zvezi s tem je treba, spomniti, da, kot je že bilo navedeno v točki 78 zgoraj, morata biti v vsaki tožbi navedena predmet spora in kratek povzetek tožbenih razlogov. Ta navedba mora biti dovolj jasna in natančna, da toženi stranki omogoči pripravo obrambe in Splošnemu sodišču, da opravi sodni nadzor. Da bi se zagotovila pravna varnost in dobro delovanje sodnega organa, je treba v besedilu tožbe navesti pomembne dejanske in pravne elemente, na katerih temelji, vsaj v obliki povzetka, vendar dosledno in razumljivo.
213 Tožeča stranka v obravnavani zadevi ne pojasni, na katere akte se nanaša njen drugi predlog in v podporo svoji zahtevi ne oblikuje nobene argumentacije.
214 Zato je treba drugi predlog zavreči kot nedopusten.
Zahteva za pripravljalne ukrepe
215 Tožeča stranka v bistvu zahteva, naj Splošno sodišče pozove EMSA k predložitvi kopije poročila komisije za ocenjevanje in upoštevno dokumentacijo, ki se nanj navezuje.
216 Ker je EMSA dokumente, ki jih je tožeča stranka zahtevala, kot prilogo k odgovoru na tožbo vložila v spis, in ker tožeča stranka v zvezi s tem ni predložila drugih stališč, se postopek glede te zahteve ustavi.
Stroški
217 V skladu s členom 87(3) Poslovnika lahko Splošno sodišče, če vsaka stranka uspe samo deloma, odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške. V obravnavani zadevi Splošno sodišče meni, da bo zdeva pravično presojena, če se vsaki stranki naloži plačilo svojih stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (tretji senat)
razsodilo:
1. Odločba Evropske agencije za pomorsko varnost (EMSA) o oddaji naročila izbranemu ponudniku v postopku javnega razpisa „EMSA C‑2/06/04“ se razglasi za nično.
2. V preostalem se tožba zavrne.
3. Vsaka stranka nosi svoje stroške.
Azizi | Cremona | Frimodt Nielsen |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 2. marca 2010.
Podpisi
Stvarno kazalo
Pravni okvir
Dejansko stanje
1. Postopek javnega razpisa EMSA C-1/01/04
2. Postopek javnega razpisa EMSA C-2/06/04
Postopek in predlogi strank
Dopustnost
1. Pristojnost Splošnega sodišča za odločanje o tožbi zoper akt EMSA, ki je vložena na podlagi člena 230 ES
Trditve strank
Presoja Splošnega sodišča
2. O exceptio obscuri libelli
Trditve strank
Presoja Splošnega sodišča
Utemeljenost
1. Razglasitev ničnosti odločb, ki jih je EMSA sprejela v postopku javnega razpisa C-2/06/04
Tožbeni razlog: ponudba, ki ne izpolnjuje pogojev in ki jo je predložil izbrani ponudnik
Trditve strank
Presoja Splošnega sodišča
2. Razglasitev ničnosti odločb, ki jih je EMSA sprejela v postopku javnega razpisa C-1/01/04
Prvi tožbeni razlog: kršitev načel dobre vere, dobrega upravljanja in skrbnega ravnanja
Trditve strank
Presoja Splošnega sodišča
Drugi tožbeni razlog: kršitev finančne uredbe, podrobnih pravil za izvajanje in Direktive 92/50
Trditve strank
Presoja Splošnega sodišča
– Očitek: nejasnost meril za oddajo
– Očitek: nejasnost nekaterih elementov javnega razpisa
– Očitek: nezakonitost delitve enega od meril za oddajo na podmerila
Četrti tožbeni razlog: kršitev obveznosti obrazložitve in neobstoj upoštevnih informacij
Trditve strank
Presoja Splošnega sodišča
Tretji tožbeni razlog: očitne napake pri presoji, ki jih je storila EMSA
Trditve strank
Presoja Splošnega sodišča
3. Del ničnostne tožbe glede nadaljnih odločb EMSA
Zahteva za pripravljalne ukrepe
Stroški