Tožba, vložena 12. decembra 2012 - Ziegler proti Komisiji

(Zadeva T-539/12)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: Ziegler SA (Bruselj, Belgija) (zastopniki: J. Bellis, M. Favart in A. Bailleux, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

to tožbo razglasi za dopustno in utemeljeno;

odloči, da je zaradi ravnanja Evropske komisije nastala nepogodbena odgovornost Evropske unije v razmerju do tožeče stranke;

Evropski uniji naloži, naj tožeči stranki plača znesek v višini 1.472.000 EUR, povečan za obresti za obdobje od 11. marca 2008 do popolnega poplačila, in znesek v višini 112.872,50 EUR na leto od 11. marca 2008, povečan za obresti do popolnega poplačila;

Evropski uniji naloži plačilo stroškov postopka.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Škoda, katere poplačilo tožeča stranka zahteva od Evropske unije, ima dva dela.

Prvič, tožeča stranka meni, da je utrpela škodo, ker ji je bila naložena globa v višini 9.200.000 EUR, povečana za obresti, izračunane po 7,60 odstotni letni obrestni meri, z odločbo komisije z dne 11. marca 2008 v zadevi COMP/38.543 - Mednarodne selitvene storitve na podlagi kršitve, za katero je deloma odgovorna Unija. Škoda, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka, naj bi nastala zaradi dveh nezakonitih ravnanj Evropske unije:

Po eni strani naj bi Unija s tem, da je povračilo stroškov selitve svojih uradnikov pogojevala s tem, da ti uradniki zberejo tri različne predračune za storitev selitve, in s tem, da ni opravila niti najmanjšega nadzora nad izpolnjevanjem te obveznosti, čeprav naj bi bila dobro seznanjena s kršitvami, ki naj bi v zvezi s tem potekale, vzpostavila pravni okvir, ki naj bi napeljeval na kršitev člena 101 PDEU, za katero so bila selitvena podjetja nato tudi kaznovana. S tem naj bi Unija kršila dolžnost skrbnega ravnanja in dolžnost dobrega upravljanja, ki je temeljna pravica tožeče stranke.

Po drugi strani naj bi uradniki Evropske unije s tem, da so tožečo stranko prosili, naj sestavlja lažne predračune, tožečo stranko kot agenti Evropske unije neposredno napeljevali k storitvi kršitve, za katero je bila kaznovana. Evropska unija naj bi torej prek svojih uradnikov prispevala k kršitvi člena 101 PDEU, za katero je nato naložila sankcijo, poleg tega pa naj bi kršila pravico tožeče stranke do poštenega sojenja.

Drugič, tožeči stranki naj bi od sprejetja odločbe z dne 11. marca 2008 nastajala velika škoda v obliki izgubljenega dobička, ker naj bi glede na to, da praksa izdajanja lažnih predračunov ni prenehala, njena zavrnitev takih prošenj povzročila, da je bila izrinjena iz zadevnih trgov, tako da zdaj opravlja zelo malo selitvenih storitev za uradnike evropskih institucij. Škoda, ki naj bi jo utrpela tožeča stranka, naj bi nastala, ker Unija ni izpolnila dolžnosti skrbnega ravnanja.

____________