Zadeva T‑377/20
KN
proti
Evropskemu ekonomsko‑socialnemu odboru
Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 1. septembra 2021
„Institucionalno pravo – Član EESO – Preiskava urada OLAF o trditvah glede psihičnega nasilja – Odločitev, da se član razreši vodstvenih nalog in dejavnosti upravljanja s kadri – Ničnostna tožba – Izpodbojni akt – Dopustnost – Ukrep, sprejet v interesu službe – Pravna podlaga – Pravica do obrambe – Zavrnitev dostopa do prilog k poročilu urada OLAF – Razkritje bistva pričanj v obliki povzetka – Odgovornost“
1. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Poziv k odstopu in umiku kandidature za predsedovanje Evropskemu ekonomsko-socialnemu odboru – Izključitev
(člen 263 PDEU)
(Glej točke 62, 63 in 68.)
2. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Odločitev, da se član Evropskega ekonomsko-socialnega odbora razreši vodstvenih nalog in dejavnosti upravljanja s kadri – Vključitev
(člen 263 PDEU; Poslovnik Evropskega ekonomsko-socialnega odbora, člen 80)
(Glej točke 74 in od 77 do 79.)
3. Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Pojem – Akti, ki ustvarjajo zavezujoče pravne učinke – Odločitev organa ali agencije Unije, da pri nacionalnem sodišču vloži premoženjskopravni zahtevek – Izključitev
(člen 263 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)
(Glej točki 82 in 83.)
4. Evropski ekonomsko-socialni odbor – Člani – Psihično nasilje – Interes službe – Odločitev, da se članu odvzamejo vodstvena pooblastila – Opredelitev za disciplinsko sankcijo – Neobstoj
(Poslovnik Evropskega ekonomsko‑socialnega odbora, člen 9(8), in Priloga, člen 8(3), drugi pododstavek)
(Glej točke od 99 do 102, 104 in 105.)
5. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Evropski ekonomsko‑socialni odbor (EESO) – Člani – Preiskava Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) o domnevnem psihičnem nasilju – Odločitev, da se članu odvzamejo vodstvena pooblastila – Pravica dostopa do zapisnikov z zaslišanja – Meje – Možnost, da uprava uporabi anonimizacijo ali izdela povzetek besedila
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2); Uredba št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 11(4))
(Glej točke od 112 do 115, od 123 do 125, 187 in 191.)
6. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Evropski ekonomsko‑socialni odbor (EESO) – Člani – Preiskava Evropskega urada za boj proti goljufijam (OLAF) o domnevnem psihičnem nasilju – Odločitev, da se članu odvzamejo vodstvena pooblastila – Pravica dostopa do zapisnikov z zaslišanja – Meje – Dostop do zaupne različice, omejen na zastopnike člana – Bistvo zaupne različice, ki je že vključeno v nezaupno različico – Dopustnost
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(2); Poslovnik Splošnega sodišča, člen 103(3); Praktične določbe za izvajanje Poslovnika Splošnega sodišča, točka 191; Uredba št. 883/2013 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 11(4))
(Glej točke od 164 do 166.)
Povzetek
KN, tožeča stranka, je od 1. maja 2004 član Evropskega ekonomsko‑socialnega odbora (EESO), med aprilom 2013 in 27. oktobrom 2020 pa je bila predsednik „I. skupine“, to je skupine delodajalcev, ustanovljene znotraj EESO.
Evropski urad za boj proti goljufijam (OLAF) je, potem ko je bil obveščen o trditvah v zvezi z ravnanjem tožeče stranke v odnosu do drugih članov EESO in članov njegovega osebja, v zvezi z njo začel preiskavo, med katero so bili zaslišani tožeča stranka ter priče in prijavitelji. OLAF je 16. januarja 2020 predložil poročilo, v katerem je EESO priporočil, naj sprejme vse ukrepe, potrebne za to, da se prepreči kakršen koli nov primer nasilja tožeče stranke na delovnem mestu. Zaradi zavarovanja prič in prijaviteljev prepisi njihovih zaslišanj niso bili predloženi tožeči stranki, ki je prejela nezaupno različico poročila urada OLAF brez prilog.
Evropski parlament je 13. maja 2020 zavrnil podelitev proračunske razrešnice EESO, dokler se ne sprejmejo ukrepi na podlagi priporočil urada OLAF.(1)
Predsedstvo EESO je s sklepom z dne 9. junija 2020 tožečo stranko pozvalo, naj odstopi s položaja predsednika I. skupine in umakne kandidaturo za predsedovanje EESO, ter jo razrešilo vseh vodstvenih nalog in dejavnosti upravljanja s kadri (v nadaljevanju: izpodbijani sklep). Tožeča stranka je po sprejetju tega sklepa ostala na mestu predsednika I. skupine do izteka mandata, vendar je umaknila kandidaturo. Za obdobje od 21. septembra 2020 do 20. septembra 2025 je bila imenovana za člana EESO.
Splošno sodišče, pri katerem sta bili vloženi tožba za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa in odškodninska tožba, je ti tožbi zavrnilo in pojasnilo obseg dostopa osebe, obtožene nasilja, do izjav prič, zaslišanih med preiskavo urada OLAF.
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče se je najprej izreklo o dopustnosti tožbe. Po eni strani tožba ni dopustna v delu, v katerem se z njo izpodbijata poziva tožeči stranki, naj odstopi s položaja predsednika I. skupine in naj umakne kandidaturo za predsedovanje EESO, saj ta poziva nimata zavezujočih pravnih učinkov. Po drugi strani je dopustna v delu, v katerem se z njo izpodbija odločitev o razrešitvi tožeče stranke vseh vodstvenih nalog in dejavnosti upravljanja s kadri. Ta odločitev, s katero je tožeči stranki preprečeno izvajanje vodstvenih pooblastil, namreč ustvarja zavezujoče pravne učinke in posega v njen položaj.
Dalje, Splošno sodišče je ugotovilo, da nezaupna različica poročila urada OLAF vsebuje povzetek izjav zaslišanih prič in prijaviteljev. V tej različici je namreč natančno navedeno vsako od ravnanj, ki se očitajo tožeči stranki, opisani pa so tudi učinki, ki so jih ta ravnanja imela na zdravje zadevnih oseb.
Ker navedeni povzetek izraža bistvo zbranih pričanj, je Splošno sodišče ugotovilo, da nepredložitev prilog k poročilu urada OLAF ne vpliva na zakonitost izpodbijanega sklepa.
Nazadnje, odvetnika tožeče stranke sta bila med postopkom pred Splošnim sodiščem pozvana, naj pred prejemom izvoda prilog k poročilu urada OLAF sprejmeta zavezo o zaupnosti.(2) Vendar sta trdila, da njuna stališča ne morejo nadomestiti stališč, ki bi jih lahko podala tožeča stranka, če bi imela sama dostop do navedenih prilog. Splošno sodišče je v zvezi s tem ugotovilo, da odvetnika tožeče stranke v prilogah k poročilu urada OLAF nista opredelila nobenega elementa, katerega bistvo ne bi bilo vključeno že v nezaupno različico navedenega poročila. Ker je bilo mogoče navedeno izvesti, ne da bi bila tožeči stranki predložena zaupna različica izjav prič, zaslišanih med preiskavo, je Splošno sodišče menilo, da ni treba preučiti dodatnih stališč, ki bi jih lahko predložila sama tožeča stranka, če bi bila s to različico seznanjena.