SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
(prvi senat)
z dne 26. septembra 2011
Zadeva F‑23/06
Roberto Abad-Villanueva in drugi
proti
Evropski komisiji
„Javni uslužbenci – Uradniki – Imenovanje – Člen 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom – Notranji natečaji za prehod med kategorijami, objavljeni pred 1. majem 2004 – Kandidati, vpisani na rezervne sezname pred 1. majem 2006 – Razvrstitev v naziv – Ohranitev množitelja – Izguba točk za napredovanje“
Predmet: Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero R. Abad-Villanueva in prvotno devetnajst drugih uradnikov Komisije, ki so bili izbrani kandidati na notranjih natečajih za prehod iz kategorije, o katerih so bila obvestila objavljena pred 1. majem 2004, predlagajo razglasitev ničnosti odločb o njihovem imenovanju v višjo kategorijo v delu, v katerem te določajo njihovo razvrstitev v naziv, ohranjajo množitelj, uporabljen zanje, in odpravljajo njihove točke za napredovanje.
Odločitev: Tožba se zavrne. Vsaka stranka nosi svoje stroške. Svet kot intervenient nosi svoje stroške.
Povzetek
1. Uradniki – Kariera – Uvedba prehodnih pravil, ki spremljajo prehod iz prejšnjega kariernega sistema uradnikov v novi – Pravila za razvrstitev v naziv
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 35; Priloga XIII, člena 2(1) in 8)
2. Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Imenovanje v naziv funkcionalne skupine, navedene v obvestilu o natečaju – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31; Priloga XIII, člen 5(2))
3. Uradniki – Kariera – Uvedba prehodnih pravil, ki spremljajo prehod iz prejšnjega kariernega sistema uradnikov v novi – Pravila za razvrstitev v naziv
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45(2); Priloga XIII, člen 5(2))
4. Pravo Unije – Načela – Varstvo zaupanja v pravo – Pogoji
5. Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31; Priloga XIII, člen 2(1))
6. Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe o razvrstitvi v naziv
(Kadrovski predpisi za uradnike; Uredba Sveta št. 723/2004)
7. Uradniki – Osebni prejemki – Prehodna pravila, ki se uporabljajo po začetku veljavnosti Uredbe št. 723/2004 – Določitev naziva in množitelja
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45a; Priloga XIII, členi 2, 5(2), 7 in 8)
8. Uradniki – Napredovanje – Sprememba kategorije po notranjem natečaju – Pravica do ohranitve točk za napredovanje – Neobstoj
(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 45, 45a in 110(1); Priloga XIII, člen 5)
1. Člen 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom določa, da se 1. maja 2004, ob upoštevanju člena 8 navedene priloge, nazivi uradnikov, ki imajo enega od upravnih statusov, določenih v členu 35 Kadrovskih predpisov, preimenujejo, kot je navedeno v preglednici, prikazani v navedeni določbi, v kateri je za vsak prejšnji naziv opisan ustrezen novi (vmesni) naziv.
Iz besedila člena 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom je tako razvidno, da navedena določba zadeva le osebe, ki so imele 1. maja 2004 že status uradnika in bile razvrščene v enega od nazivov iz kolone z naslovom „prejšnji naziv“.
V preglednici člena 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom so namreč navedeni prejšnji nazivi uradnikov, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004, spremenjeni v nove vmesne nazive. Cilj člena 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom je bil poleg tega le, da bi se s 1. majem 2004 preimenovali nazivi tistih, ki so imeli 30. aprila 2004 status uradnika, da bi bilo zanje mogoče uporabljati novo karierno strukturo, ki naj bi začela v celoti veljati 1. maja 2006, in navedenemu členu ni mogoče priznati obsega, ki bi veljal po uvedbi tega vmesnega razmerja. Navedena določba se torej ni mogla uporabljati za določitev razvrstitve v naziv uradnikov, ki so bili v višjo kategorijo imenovani šele leta 2005 kot izbrani kandidati na notranjih natečajih za prehod iz kategorije in so izpite opravljali po 1. maju 2004.
(Glej točke od 50 do 52.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 11. julij 2007, Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, T‑58/05, točka 112;
Sodišče za uslužbence: 30. september 2010, De Luca proti Komisiji, F‑20/06, točka 91, predmet pritožbe, o kateri trenutno odloča Splošno sodišče Evropske unije, zadeva T‑563/10 P.
2. Člen 31(1) Kadrovskih predpisov določa, da so izbrani kandidati na natečaju imenovani v naziv funkcionalne skupine, določen v obvestilu o natečaju, ki so ga uspešno opravili.
Čeprav iz te nove določbe nujno sledi, da morajo biti izbrani kandidati na notranjih natečajih imenovani v naziv, naveden v obvestilu o natečaju, na podlagi katerega so bili zaposleni, je treba kljub temu ugotoviti, da opredelitev ravni prostih delovnih mest in pogojev za imenovanje izbranih kandidatov za ta mesta, ki jo je institucija izvedla v okviru določb prejšnjih Kadrovskih predpisov, ne more podaljšati svojih učinkov prek datuma, ki ga je zakonodajalec Unije določil za začetek veljavnosti nove karierne strukture uradnikov.
Na podlagi odprave – s 1. majem 2004 – nazivov v kariernih razredih, navedenih v obvestilih o natečajih, ki je bila izvedena z uvedbo novega kariernega sistema, je zakonodajalec sprejel prehodne določbe Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, zlasti njen člen 5(2), da bi določil razvrstitev v naziv izbranih kandidatov na natečaju, ki so bili na rezervne sezname vpisani pred 1. majem 2006, vendar so v novo kategorijo prešli po 1. maju 2004.
Res je, da razvrščanje v naziv, določeno s členom 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ne ustreza nazivom iz obvestil o notranjih natečajih, objavljenih pred 1. majem 2004, in da je ta določba v nasprotju s pravilom iz člena 31 Kadrovskih predpisov, ki je bilo povzeto iz člena 31 prejšnjih Kadrovskih predpisov. Vendar je člen 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom posebna prehodna določba, ki lahko za neko kategorijo uradnikov odstopa od splošnega pravila iz člena 31 Kadrovskih predpisov. Treba je namreč poudariti, da omejitve, ki so del prehoda z enega načina upravljanja na drugega, lahko, kar zadeva kariero uradnikov, zahtevajo, da se uprava začasno in v določenih mejah oddalji od stroge uporabe stalnih pravil in načel, ki se običajno uporabljajo za zadevne okoliščine.
(Glej točke od 53 do 55 in 60.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, točki 109 in 110;
Sodišče za uslužbence: zgoraj navedena sodba De Luca proti Komisiji, točka 86 in navedena sodna praksa.
3. Člen 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom zadeva uradnike, ki so bili vpisani na seznam primernih kandidatov za prehod v katero drugo kategorijo pred 1. majem 2006 in so dejansko prešli v drugo kategorijo po 1. maju 2004. Člen 45(2) prejšnjih Kadrovskih predpisov je v zvezi s tem določal, da so lahko uradniki ali uslužbenci prešli v drugo kategorijo šele po natečaju. Jasno je, da gre lahko le za notranji natečaj. Zato je zakonodajalec Unije z izrecno navedbo uradnikov, vpisanih na seznam primernih kandidatov, imel v mislih kandidate, ki so uspešno opravili to posebno vrsto natečaja. Iz navedenega je treba sklepati, da se člen 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom nanaša le na uradnike, ki so spremenili kategorijo po notranjem natečaju.
(Glej točki 57 in 58.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 28. oktober 2010, Kay proti Komisiji, F‑113/05, točki 52 in 54.
4. Pravico zahtevati varstvo zaupanja v pravo ima vsak posameznik, ki je v položaju, v katerem je uprava Unije pri njem vzbudila utemeljena pričakovanja s tem, da mu je dala zagotovila v obliki natančnih, brezpogojnih in skladnih informacij, ki izhajajo iz pooblaščenih in zanesljivih virov.
Nasprotno pa se nihče ne more sklicevati na kršitev tega načela, kadar ni natančnih zagotovil, ki naj bi mu jih dala uprava.
(Glej točki 78 in 79.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 19. marec 2003, Innova Privat-Akademie proti Komisiji, T‑273/01, točka 26 in navedena sodna praksa; zgoraj navedena sodba Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, točka 96.
5. Ob spremembi splošnih določb, zlasti določb Kadrovskih predpisov, se novo pravilo uporabi nemudoma za prihodnje učinke pravnih položajev, ki so nastali – ne nujno v celoti – v obdobju veljavnosti starega pravila.
Izbrani kandidati na notranjih natečajih za prehod iz kategorije lahko z vpisom na rezervne sezname, sestavljene po izbirnih postopkih, pričakujejo le, da bodo imenovani v višjo kategorijo. To upravičenje nujno izključuje vsako pridobljeno pravico, ker razvrstitve v naziv izbranega kandidata na notranjem natečaju, vpisanega na rezervni seznam, ni mogoče šteti za pridobljeno toliko časa, dokler ni predmet odločbe o imenovanju v ustrezni obliki.
Zato tudi če je uradnik uspešno opravil notranji natečaj za prehod iz kategorije pred 1. majem 2004, ko so začeli veljati Uredba št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogoji za zaposlitev drugih uslužbencev, če se zaposli po navedenem datumu in je na seznam primernih kandidatov vpisan pred navedenim datumom, na podlagi tega vpisa nima pravice do imenovanja v naziv iz obvestila o natečaju, ali v ustrezni naziv v skladu s členom 2(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, in v skladu s členom 31 prejšnjih Kadrovskih predpisov.
Uradnik se lahko namreč sklicuje na pridobljeno pravico le, če ta nastane v okviru določenih kadrovskih predpisov pred spremembo določb Kadrovskih predpisov.
(Glej točke od 84 do 88.)
Napotitev na:
Sodišče: 5. december 1973, SOPAD, 143/73, točka 8; 10. julij 1986, Licata proti CES, 270/84, točka 31.
Sodišče prve stopnje: zgoraj navedena sodba Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, točke 52, 58 in od 79 do 81.
6. Če se dva različna položaja obravnavata enako oziroma če se dve kategoriji oseb, katerih dejanski in pravni položaj ni bistveno drugačen, obravnavata različno, je kršeno načelo enakega obravnavanja.
V zvezi s tem za izbrane udeležence na natečajih, ki so bili vpisani na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2004, ko je začela veljati Uredba št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ni mogoče šteti, da sodijo v isto skupino oseb kot izbrani kandidati na istih natečajih, ki so bili zaposleni pred 1. majem 2004.
Zato izbrani kandidati na notranjih natečajih za prehod iz kategorije, objavljenih pred 1. majem 2004, ki so bili vpisani na rezervni seznam po 1. maju 2004 in so bili torej lahko imenovani v višjo kategorijo šele po tem datumu, ne spadajo v isto kategorijo oseb kot kandidati na drugih natečajih za prehod iz kategorije, ki so bili imenovani v višjo kategorijo pred 1. majem 2004.
(Glej točke 94, 96 in 97.)
Napotitev na:
Sodišče prve stopnje: 25. oktober 2005, De Bustamante Tello proti Svetu, T‑368/03, točka 69 in navedena sodna praksa; zgoraj navedena sodba Centeno Mediavilla in drugi proti Komisiji, točka 80.
7. Člen 7(1) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom določa, da se osnovna mesečna plača uradnikov, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004, zaradi preimenovanja nazivov, izvedenega na ta datum na podlagi člena 2(1) navedene priloge, ne spremeni. Odstavek 2 zgoraj navedenega člena 7 v zvezi s tem določa, da je bil 1. maja 2004 za vsakega uradnika izračunan množitelj, ki je enak razmerju med osnovno mesečno plačo vsakega uradnika pred 1. majem 2004 in zneskom, ki se uporabi in je določen v členu 2(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. Odstavek 3 navedenega člena 2 določa, da se plače, povezane z novimi vmesnimi nazivi, obravnavajo kot zneski, ki se uporabijo v smislu člena 7 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom. Tako je cilj navedenega člena 7 izognitev temu, da bi se s preimenovanjem nazivov kakor koli spremenile osnovne mesečne plače uradnikov, ki so se zaposlili na podlagi prejšnjih Kadrovskih predpisov, zlasti da ne bi bili deležni neupravičene obogatitve.
Člen 2(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom poleg tega določa osnovno mesečno plačo za vsak naziv in vsak plačilni razred novih vmesnih nazivov. Zaposleni, ki spadajo v različne nazive in plačilne razrede funkcionalne skupine AST, so v skladu z navedeno določbo v povezavi s členom 8 Priloge XIII h Kadrovskim prepisom, ki določa preimenovanje vmesnih nazivov v nove nazive dveh funkcionalnih skupin, uvedenih z novimi Kadrovskimi predpisi, enakovredni zaposlenim iz funkcionalne skupine AD, katerim ustrezajo.
Člen 45a Kadrovskih predpisov poleg tega določa sistem, po katerem od 1. maja 2006 prehod iz funkcionalne skupine AST (ki je nadomestila prejšnje kategorije B, C in D) v funkcionalno skupino AD (ki je nadomestila prejšnjo kategorijo A) ne poteka več prek notranjega natečaja, temveč po t. i. postopku potrjevanja, ki temelji na uspešno opravljenem programu usposabljanja. Odstavek 3 člena 45a Kadrovskih predpisov izrecno določa, da imenovanje na delovno mesto v funkcionalni skupini AD ne vpliva na naziv in plačilni razred, ki ju zaseda uradnik ob imenovanju.
Glede na navedene določbe se zdi, da je zakonodajalec Unije želel, da bi uradnik s prehodom v višjo funkcionalno skupino opravljal naloge administratorja in imel večje možnosti poklicnega razvoja, vendar naj se njegova plača ne bi takoj povečala.
Novi Kadrovski predpisi zato za uradnika ne določajo spremembe osnovne plače niti na podlagi svojega začetka veljavnosti niti na podlagi uradnikovega prehoda v višjo funkcionalno skupino.
Čeprav je želel zakonodajalec s sprejetjem člena 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom zagotoviti korist uradnikom, ki so po notranjem natečaju za prehod iz kategorije dokazali sposobnost za zasedbo delovnih mest višje kategorije, vseeno ni želel, da bi bila ta korist večja od koristi uradnikov, ki so po 1. maju 2006 uspešno opravili postopek potrjevanja.
Zato je treba plačo uradnikov, imenovanih na podlagi člena 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, v skladu s členom 7 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, in ker v navedeni prilogi ni izrecnih nasprotnih odločb, izračunavati z uporabo množitelja – tako kot pri uradnikih, ki so se zaposlili pred 1. majem 2004.
(Glej točke od 104 do 112.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: 11. maj 2011, Caminiti proti Komisiji, F‑71/09, točka 46.
8. Niti v členu 45a Kadrovskih predpisov za uradnike, niti v členu 5 Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, niti v kateri koli drugi določbi Kadrovskih predpisov za primer prehoda iz kategorije niso omenjene točke za napredovanje, zbrane v prejšnji kategoriji in a fortiori plača, ki naj bi veljala zanje. Vendar Kadrovski predpisi določajo osnovna pravila pravne ureditve, ki se uporablja za uradnike, in v skladu z njihovim členom 110(1) mora vsaka institucija sprejeti splošne določbe za izvajanje Kadrovskih predpisov, v katerih se lahko določijo ustrezna merila, ki lahko upravo usmerjajo pri izvajanju diskrecijske pravice, ali opredeli obseg zakonskih določb, ki niso dovolj jasne. Tako je Komisija na podlagi člena 110(1) Kadrovskih predpisov sprejela splošne določbe za izvajanje člena 45 Kadrovskih predpisov, da bi zagotovila izvedbo postopka napredovanja.
Imenovanje v višji naziv po notranjem natečaju je poleg tega izenačeno z napredovanjem, zato se uporabljajo pravila iz Kadrovskih predpisov o napredovanju v pravem pomenu besede.
Ker je imenovanje v višji naziv po notranjem natečaju izenačeno z napredovanjem, mora torej a fortiori biti enako pri imenovanju v višjo kategorijo po notranjem natečaju za prehod iz kategorije: prehod v višjo kategorijo, ki pomeni opravljanje drugačnih nalog, je napredovanje, zato se uporabljajo pravila o napredovanju.
Če se točke, ki jih je zbral uradnik, imenovan v višjo kategorijo na podlagi člena 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ne bi izbrisale, bi ta lažje napredoval, zlasti na podlagi točk, pridobljenih v prejšnji kategoriji, kar bi bilo v nasprotju s členom 45 Kadrovskih predpisov, v skladu s katerim je treba delovno uspešnost uradnika za njegovo napredovanje primerjati glede na delovno uspešnost sodelavcev z istim nazivom. Iz navedenega člena Kadrovskih predpisov dejansko izhaja, da mora uprava pri primerjalnem ocenjevanju uspešnosti uradnikov z istim nazivom, ki lahko napredujejo, upoštevati točke za napredovanje, ki so jih ti zbrali v zadevnem nazivu. Točke, ki jih je zbral uradnik pred prehodom iz kategorije, pa ustrezajo delovni uspešnosti na delovnem mestu v nižji kategoriji in pri izvajanju drugačnih nalog. Navedene točke naj bi bile torej namenjene napredovanju v naslednji naziv v nižji kategoriji in ne napredovanju v naslednji naziv v višji kategoriji, za katero zadevna oseba še ni dokazala delovne uspešnosti.
Če bi se v takem primeru ohranile zbrane točke, bi lahko uradnik, razvrščen na podlagi člena 5(2) Priloge XIII h Kadrovskim predpisom po prehodu iz kategorije, dobil večjo možnost hitrega napredovanja kot njegovi sodelavci z istim nazivom, ki so bili razvrščeni v višji naziv na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov, kar bi bilo v nasprotju z načelom enakega obravnavanja, ki pomeni, da imajo vsi uradniki z istim nazivom in enako delovno uspešnostjo enake možnosti za napredovanje v višji naziv.
Splošne določbe Komisije za izvajanje člena 45 Kadrovskih predpisov, ki jih je sprejela Komisija in se uporabljajo z napredovalnim obdobjem 2005, se poleg tega izrecno nanašajo na uradnike, ki so v ocenjevanem napredovalnem obdobju spremenili kategorijo. V zvezi z njimi je določeno, da se točke za delovno uspešnost izračunavajo na podlagi ocene delovne uspešnosti ob upoštevanju števila dni od spremembe kategorije in da se točke, zbrane v prejšnjih napredovalnih obdobjih, razveljavijo. Komisija je torej upravičeno v skladu s členom 3(4) navedenih splošnih določb za izvajanje izbrisala točke, ki so jih uradniki zbrali v napredovalnih obdobjih pred letom 2005.
(Glej točke od 128 do 130, 132, 133 in od 135 do 137.)
Napotitev na:
Sodišče: 13. december 1984, Vlachos proti Sodišču, 20/83 in 21/83, točke od 22 do 24.
Sodišče prve stopnje: 20. november 2007, Ianniello proti Komisiji, T‑308/04, točka 38.
Sodišče za uslužbence: 28. junij 2007, Da Silva proti Komisiji, F‑21/06, točka 75.