Language of document : ECLI:EU:T:2008:605

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (pritožbeni senat)

z dne 18. decembra 2008

Združeni zadevi T-90/07 P in T-99/07 P

Kraljevina Belgija in Komisija Evropskih skupnosti

proti

Emmanuelu Genettu

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Pokojnine – Prenos nacionalnih pokojninskih pravic – Odločba o zavrnitvi umika zahteve za prenos in vložitve nove zahteve za prenos – Pristojnost Sodišča za uslužbence – Sprememba predmeta spora – Nedopustnost tožbe na prvi stopnji“

Predmet:      Pritožbi zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 16. januarja 2007 v zadevi Genette proti Komisiji (F‑92/05, še neobjavljena v ZOdl. JU), s katerima pritožnici predlagata razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Sodba Sodišča za uslužbence Evropske unije z dne 16. januarja 2007 v zadevi Genette proti Komisiji (F‑92/05, še neobjavljena v ZOdl. JU) se razveljavi. Tožba, ki jo je E. Genette vložil pri Sodišču za uslužbence v zadevi F-92/05, se zavrže kot nedopustna. E. Genette nosi svoje stroške, ki so nastali v postopku pred Sodiščem za uslužbence in v tem postopku. Komisija nosi svoje stroške, ki so nastali v postopku pred Sodiščem za uslužbence in v tem postopku. Kraljevina Belgija nosi svoje stroške, ki so nastali v postopku pred Sodiščem za uslužbence in v tem postopku.

Povzetek

1.      Pritožba – Predmet – Predlogi, ki se nanašajo le na razveljavitev odločbe, sprejete na prvi stopnji – Dopustnost

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 13(1); Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 139(1)(b))

2.      Uradniki – Pokojnine – Pravica do pokojnine, pridobljena pred nastopom dela v Skupnostih – Prenos v sistem Skupnosti – Pravila za izvajanje

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga VIII, člen 11(2))

3.      Uradniki – Tožba – Pristojnost sodišča Skupnosti – Meje – Prepoved odločanja ultra petita

(Statut Sodišča, člen 21, prvi odstavek, in Priloga I, člen 7(1); Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44(1)(c))

4.      Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Zavrnitev zahteve za dovoljenje, da se od nosilca nacionalnega pokojninskega sistema zaradi nezakonitosti uporabljene nacionalne zakonodaje zahteva odprava odločbe o določitvi zneska pokojninskih pravic, ki jih je zainteresirana oseba pridobila pred nastopom dela v Skupnostih, in njena nadomestitev z novo odločbo – Nepristojnost institucije Skupnosti – Izključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91; Priloga VIII, člen 11(2))

5.      Uradniki – Tožba – Akt, ki posega v položaj – Pojem – Opustitev sprejetja ukrepa, ki ga nalagajo Kadrovski predpisi – Opustitev institucije, nuditi pomoč svojim uradnikom ob neobstoju zahteve v zvezi s tem – Izključitev

(Kadrovski predpisi za uradnike, členi 24, 90 in 91)

1.      Z dejstvom, da pritožba ne vsebuje predlogov, v katerih bi bila postavljena zahteva, naj se v celoti ali deloma ugodi predlogom, predstavljenim na prvi stopnji, v smislu člena 139(1)(b) Poslovnika Sodišča prve stopnje, ni mogoče utemeljiti zahteve, da se navedena pritožba zavrže kot nedopustna, saj vsebuje predloge, s katerimi pritožnik v skladu s členom 139(1)(a) navedenega poslovnika zahteva razveljavitev odločbe Sodišča za uslužbence.

Polni učinek take pritožbe je namreč v takih okoliščinah ohranjen, saj Sodišče prve stopnje, če ugodi predlogom za razveljavitev, ki jih postavijo pritožniki, ne konča spora, ampak stranke postavi v položaj, v kakršnem so bile pred sprejetjem izpodbijane odločbe. Sodišče, ki bo moralo dokončno odločati o sporu – ne glede na to, ali bo to Sodišče za uslužbence ali Sodišče prve stopnje na podlagi možnosti, ki je slednjemu priznana s členom 13(1) Priloge I k Statutu Sodišča –, bo moralo upoštevati predloge, ki jih je navedena stranka postavila na prvi stopnji, in jim v celoti ali deloma ugoditi oziroma jih zavrniti, ne da bi se pri morebitni zavrnitvi lahko sklicevalo na okoliščino, da stranka zadevnih predlogov ni ponovila v postopku pred tem sodiščem.

(Glej točki 40 in 41.)

Napotitev na: Sodišče, 14. december 2006, Meister proti UUNT, C‑12/05 P, neobjavljen v ZOdl., točka 107.

2.      Na podlagi člena 11(2), drugi pododstavek, Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, v različici, kot je veljala pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, institucija, v kateri je uradnik zaposlen, določi število let pokojninske dobe, ki jih upošteva v svojem pokojninskem sistemu, na podlagi zneska pokojninskih pravic, ki jih je zadevni uradnik pridobil v nacionalnih pokojninskih sistemih, preden se je zaposlil v tej instituciji. Iz te določbe izhaja, da je edina obveznost institucije Skupnosti, da znesek pokojninskih pravic, ki ga izračunajo organizacije, ki upravljajo nacionalne pokojninske sisteme, v katerih je zainteresirani uradnik pridobil pravice, preden se je zaposlil v instituciji Skupnosti, pretvori v leta pokojninske dobe, ki jih bo upoštevala v svojem pokojninskem sistemu. Po drugi strani izračun zneska pokojninskih pravic, ki jih je mogoče prenesti, spada v izključno pristojnost organizacij, ki upravljajo nacionalne pokojninske sisteme, na katere se nanaša prenos. Države članice morajo izbrati in izvesti konkretne ukrepe, ki omogočajo uporabo možnosti, ki jo imajo uradniki Skupnosti, da v pokojninski sistem Skupnosti prenesejo pravice, ki so jih pridobili v nacionalnih pokojninskih sistemih.

Odločitve, ki se nanašajo na izračun zneska pokojninskih pravic, ki jih je treba prenesti, in na spremembo teh pravic v leta pokojninske dobe, ki jih je treba upoštevati v pokojninskem sistemu Skupnosti, spadajo v različna pravna reda, zato je vsaka od njih podrejena sodnemu nadzoru, ki se uporablja v zadevnem pravnem redu. Le nacionalni organi in sodišča so pristojni za obravnavo zahtev ali sporov glede odločb o izračunu pravic, ki jih uradniki Skupnosti pridobijo v nacionalnih pokojninskih sistemih, zato morajo zainteresirani uradniki take zahteve ali spore predložiti tem organom in sodiščem v skladu s postopki, določenimi v veljavnem nacionalnem pravu.

(Glej točki 56 in 57.)

Napotitev na: Sodišče, 20. oktober 1981, Komisija proti Belgiji, 137/80, Recueil, str. 2393, točka 18; Sodišče, 9. november 1989, Bonazzi‑Bertottilli in drugi proti Komisiji, združene zadeve 75/88, 146/88 in 147/88, Recueil, str. 3599, točki 17 in 19; Sodišče prve stopnje, 15. december 1998, Bang-Hansen proti Komisiji, T‑233/97, RecFP, str. I‑A‑625 in II‑1889, točka 39; Sodišče prve stopnje, 18. marec 2004, Radauer proti Svetu, T‑67/02, RecFP, str. I‑A‑89 in II‑395, točka 31.

3.      Ker sodišče Skupnosti, ki mu je predložena tožba, ki jo je vložil uradnik, ne sme odločati ultra petita, razglasitev ničnosti ne sme preseči tistega, kar zahteva tožeča stranka v vlogi, s katero se postopek začne, v kateri mora biti opredeljen predmet spora.

(Glej točki 71 in 72.)

Napotitev na: Sodišče, 25. september 1979, Komisija proti Franciji, 232/78, Recueil, str. 2729, točka 3; Sodišče, 14. september 1999, Komisija proti AssiDomän Kraft Products in drugim, C‑310/97 P, Recueil, str. I‑5363, točka 52 in navedena sodna praksa; Sodišče, 6. april 2000, Komisija proti Franciji, C‑256/98, Recueil, str. I‑2487, točka 31; Sodišče, 8. november 2007, Belgija proti Komisiji, C‑242/07 P, ZOdl., str. I‑9757, točka 41.

4.      Zavrnitev organa, pristojnega za imenovanja, da bi ugodil zahtevi uradnika, naj se mu na podlagi domnevne nezakonitosti uporabljene nacionalne zakonodaje dovoli od organizacije, ki upravlja z nacionalnim pokojninskim sistemom, zahtevati odpravo že sprejete odločbe o določitvi zneska pokojninskih pravic, ki jih je zainteresirana stranka pridobila v tem sistemu, preden se je zaposlila v instituciji Skupnosti, in sprejetje nove odločbe v zvezi s tem na podlagi nove nacionalne zakonodaje, ni akt, ki posega v položaj, ker organ, pristojen za imenovanja, ni pristojen za sprejetje zahtevanih ukrepov. Taka zahteva namreč temelji na očitku, ki se nanaša na to, kako nacionalne organizacije, ki upravljajo nacionalne pokojninske sisteme, uporabljajo nacionalno pravo, kar na podlagi načela razdelitve pristojnosti, ki izhaja iz člena 11(2), drugi pododstavek, Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, v različici, kot je veljala pred začetkom veljavnosti Uredbe št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropskih skupnosti, spada na področje uporabe nacionalnega pravnega reda in je torej v izključni pristojnosti nacionalnih organov in sodišč, ta pa lahko, če je potrebno, potem ko jim je bila v obravnavo predložena taka zadeva, pri Sodišču vložijo predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 234 ES.

(Glej točke 87 in od 92 do 96.)

Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 10. februar 1999, Hecq in SFIE proti Komisiji, T‑35/98, RecFP, str. I‑A‑11 in II‑41, točka 30.

5.      Opustitev institucije, nuditi pomoč svojim uradnikom in uslužbencem na podlagi člena 24 Kadrovskih predpisov, je lahko akt, ki posega v položaj v smislu člena 90(2) Kadrovskih predpisov samo, če ima institucija dolžnost pomoči ne glede na to, ali je njen uslužbenec oziroma uradnik to pomoč zahteval. Načeloma pa mora zainteresirani uradnik vložiti zahtevo za pomoč pri instituciji, v kateri je zaposlen, in le v nekaterih izjemnih okoliščinah mora institucija Skupnosti sprožiti določen ukrep pomoči brez predhodne zahteve tega uradnika, torej na svojo pobudo.

(Glej točki 100 in 101.)

Napotitev na: Sodišče, 12. junij 1986, Sommerlatte proti Komisiji, 229/84, Recueil, str. 1805, točka 20.