SODBA SODIŠČA (drugi senat)
z dne 22. februarja 2024(*)
„Predhodno odločanje – Okolje – Direktiva 2010/75/EU – Celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja – Člen 10 – Priloga I, točka 6.4(a) – Obratovanje klavnic z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan – Pojma ,trup‘ in ,proizvodna zmogljivost na dan‘ – Klavnica, ki nima dovoljenja – Upoštevanje dejanske proizvodnje“
V zadevi C‑311/22,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Højesteret (vrhovno sodišče, Danska) z odločbo z dne 4. maja 2022, ki je na Sodišče prispela 10. maja 2022, v postopku
Anklagemyndigheden
proti
PO,
Moesgaard Meat 2012 A/S,
SODIŠČE (drugi senat),
v sestavi A. Prechal, predsednica senata, F. Biltgen, N. Wahl, J. Passer (poročevalec), sodniki, in M. L. Arastey Sahún, sodnica,
generalna pravobranilka: J. Kokott,
sodna tajnica: C. Strömholm, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 9. marca 2023,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za PO in Moesgaard Meat 2012 A/S K. Cronwald Jensen in M. Honoré, advokater,
– za dansko vlado M. Jespersen, J. F. Kronborg in C. Maertens, agenti,
– za Evropsko komisijo C. Valero in C. Vang, agenta,
po predstavitvi sklepnih predlogov generalne pravobranilke na obravnavi 29. junija 2023
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago točke 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja) (UL 2010, L 334, str. 17).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Anklagemyndigheden (državno tožilstvo, Danska) na eni strani ter družbo Moesgaard Meat 2012 A/S (v nadaljevanju: Moesgaard Meat) in osebo PO, ki je direktor te družbe, na drugi strani, in sicer v zvezi s pregonom, ki je bil začet zoper zadnjenavedena, ker sta med 1. januarjem 2014 in 31. decembrom 2016 upravljala klavnico brez okoljevarstvenega dovoljenja.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 2010/75
3 V uvodni izjavi 2 Direktive 2010/75 je navedeno:
„Da bi se preprečilo, zmanjšalo in v čim večji meri odpravilo onesnaževanje, ki je posledica industrijskih dejavnosti, v skladu z načelom ,onesnaževalec plača‘ in načelom preprečevanja onesnaževanja, je treba vzpostaviti splošen okvir za nadzor glavnih industrijskih dejavnosti, pri čemer je treba dati prednost ukrepanju pri viru, zagotoviti preudarno upravljanje naravnih virov ter po potrebi upoštevati gospodarski položaj in posebne lokalne značilnosti kraja, v katerem se industrijska dejavnost izvaja.“
4 Člen 1 te direktive, naslovljen „Vsebina“, določa:
„Ta direktiva določa pravila o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja okolja, ki je posledica industrijskih dejavnosti.
Ta direktiva določa tudi pravila za preprečevanje ali, če to ni izvedljivo, za zmanjševanje emisij v zrak, vodo in tla ter za preprečevanje nastajanja odpadkov, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote.“
5 Člen 2 navedene direktive, naslovljen „Področje uporabe“, v odstavku 1 določa:
„Ta direktiva se uporablja za industrijske dejavnosti, ki povzročajo onesnaževanje okolja, iz poglavij II do VI.“
6 Člen 3 iste direktive, naslovljen „Opredelitve“, določa:
„Za namene te direktive se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:
[…]
3. ,obrat‘ pomeni nepremično tehnično enoto, v kateri poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I ali v delu 1 Priloge VII, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti na istem mestu, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki so navedene v teh prilogah in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje;
[…]“
7 Člen 4 Direktive 2010/75, naslovljen „Obvezna pridobitev dovoljenja“, v odstavku 1 določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, s katerimi zagotovijo, da noben obrat ali kurilna naprava, sežigalnica odpadkov ali naprava za sosežig odpadkov ne obratuje brez dovoljenja.
[…]“
8 Člen 10 te direktive, naslovljen „Področje uporabe“, ki je v poglavju II te direktive, naslovljenem „Določbe za dejavnosti iz Priloge I“, določa:
„To poglavje se uporablja za dejavnosti iz Priloge I in, kjer je primerno, za dejavnosti, ki dosegajo prage zmogljivosti iz navedene priloge.“
9 Priloga I k navedeni direktivi, naslovljena „Vrste dejavnosti po členu 10“, določa:
„V nadaljevanju navedeni pragovi se v splošnem nanašajo na proizvodne zmogljivosti ali obseg proizvodnje. Če se v istem obratu opravlja več dejavnosti, zajetih v istem opisu dejavnosti, ki imajo prag, se proizvodne zmogljivosti teh dejavnosti seštevajo. […]
[…]
6. Druge dejavnosti
[…]
6.4 (a) Obratovanje klavnic z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan
[…]
[…]“
10 Besedilo točke 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75 je podobno besedilu točke 6.4(a) Priloge I k direktivama, ki sta se uporabljali prej in ki ju je nadomestila Direktiva 2010/75, in sicer sta to Direktiva Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 3, str. 80) in Direktiva 2008/1/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. januarja 2008 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL 2008, L 24, str. 8).
Drugi upoštevni akti prava Unije
– Uredba št. 3220/84
11 Uredba Sveta (EGS) št. 3220/84 z dne 13. novembra 1984 o določitvi lestvice Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 6, str. 126), ki je začela veljati 1. januarja 1985, je bila v zvezi z lestvico Skupnosti za razvrščanje prašičjih trupov razveljavljena od 1. januarja 2009, in sicer z Uredbo Sveta (ES) št. 1234/2007 z dne 22. oktobra 2007 o vzpostavitvi skupne ureditve kmetijskih trgov in o posebnih določbah za nekatere kmetijske proizvode (UL 2007, L 299, str. 1). Uredba št. 3220/84, kakor je bila spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 3513/93 z dne 14. decembra 1993 (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 15, str. 247) (v nadaljevanju: Uredba št. 3220/84), je v členu 1 določala:
„1. Ta uredba določa lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov prašičev, razen tistih, ki so bili uporabljeni za pleme.
2. Lestvico iz odstavka 1 zgoraj uporabljajo vse klavnice za razvrščanje vseh trupov, da se proizvajalcem omogoči prejem pravičnega plačila na podlagi teže in strukture prašičev, ki jih dostavijo v klavnico.
[…]“
12 Člen 2 te uredbe je določal:
„1. Za namen te uredbe pomeni ,prašičji trup‘ trup zaklanega, izkrvavljenega in evisceriranega prašiča, celega ali ločenega po srednji črti, brez jezika, ščetin, parkljev, spolnih organov, trebušnega sala, ledvic in trebušne prepone.
V zvezi s prašiči, zaklanimi na ozemlju držav članic, se lahko države članice pooblasti, da predvidijo drugačno obdelavo prašičjih trupov, če je izpolnjen eden od naslednjih pogojev:
– če se običajna poslovna praksa na njihovem ozemlju razlikuje od standardne obdelave, določene v prvem pododstavku,
– če to zagotavljajo tehnične zahteve,
– če so prašičji trupi odrti na enoten način.
2. V tej uredbi izraz masa pomeni hladen trup, obdelan tako, kakor je opisano v prvem pododstavku odstavka 1.
Trup je potrebno stehtati, kakor hitro je mogoče po zakolu in ne kasneje kot 45 minut potem, ko je bil prašič zaklan. Maso hladnega trupa se izračuna z uporabo pretvornega koeficienta na dobljeni meritvi.
Če se v določeni klavnici v glavnem ne more upoštevati 45-minutno obdobje, se temu primerno prilagodi pretvorni koeficient iz drugega pododstavka.
[…]“
– Uredba št. 1234/2007
13 Uredba št. 1234/2007, ki je začela veljati 23. novembra 2007, je bila, kar zadeva sektor prašičjega mesa, razveljavljena od 1. januarja 2014, in sicer z Uredbo (EU) št. 1308/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. decembra 2013 o vzpostavitvi skupne ureditve trgov kmetijskih proizvodov in razveljavitvi uredb Sveta (EGS) št. 922/72, (EGS) št. 234/79, (ES) št. 1037/2001 in (ES) št. 1234/2007 (UL 2013, L 347, str. 671). Kot je bilo razvidno iz njenega člena 1(1)(q), je Uredba št. 1234/2007 vzpostavila skupno ureditev trgov za proizvode, ki spadajo v sektorje, naštete v Prilogi I k tej uredbi, med katere je spadal sektor prašičjega mesa.
14 Člen 8 navedene uredbe, naslovljen „Referenčne cene“, je v odstavku 1 določal:
„Za proizvode, za katere veljajo intervencijski ukrepi iz člena 6(1), se določijo naslednje referenčne cene:
[…]
(f) za sektor prašičjega mesa 1509,39 EUR/t za trupe prašičev standardne kakovosti, opredeljeno glede na težo in vsebnost pustega mesa v skladu z lestvico Skupnosti za razvrščanje trupov prašičev iz člena [42](1)(b):
(i) trupi, težji od 60 kg in lažji od 120 kg: razred E, kakor je določeno v točki B II Priloge V;
(ii) trupi, težki med 120 in 180 kg: razred R, kakor je določeno v točki B II Priloge V.“
15 V Prilogi V k isti uredbi je bilo določeno:
„[…]
B. Lestvica Skupnosti za razvrščanje trupov prašičev
I. Opredelitev
,Trup‘pomeni telo zaklanega prašiča po izkrvavitvi in odstranitvi notranjih organov; celo ali razpolovljeno po sredi.
[…]
III. Predstavitev
Trupi se predstavijo brez jezika, ščetin, parkljev, spolnih organov, trebušnega sala, ledvic in trebušne prepone.
Države članice lahko za prašiče, zaklane na njihovem ozemlju, določijo drugačno predstavitev trupov prašičev, če je izpolnjen eden izmed naslednjih pogojev:
1. če se običajna poslovna praksa na njihovem ozemlju razlikuje od standardne predstavitve, opredeljene v prvem pododstavku;
2. če tako narekujejo tehnične zahteve;
3. če je koža s trupov enakomerno odstranjena.
[…]“
– Uredba št. 1308/2013
16 Uredba št. 1308/2013 vsebuje, na eni strani, člen 7(1)(f) in, na drugi strani, člen 20(t) ter Prilogo IV, ki imajo podobno besedilo kot člen 8(1)(f) oziroma Priloga V Uredbe št. 1234/2007, ki sta določbi, navedeni v točkah 14 in 15 te sodbe.
17 Kot je razvidno iz člena 10, prvi odstavek, Uredbe št. 1308/2013, se lestvica Unije za razvrščanje trupov v skladu s točko B Priloge IV te uredbe uporablja v sektorju prašičjega mesa za prašiče, ki niso bili uporabljeni za vzrejo.
Dansko pravo
Zakon o varstvu okolja
18 Člen 33(1) miljøbeskyttelsesloven (zakon o varstvu okolja) z dne 22. decembra 2006 v različici, ki se uporablja za spor o glavni stvari (v nadaljevanju: zakon o varstvu okolja), določa:
„Podjetje, obrat ali oprema s seznama iz člena 35 (podjetja s seznama) se ne sme ustanoviti oziroma ne sme začeti delovati, dokler ni izdano dovoljenje za to. Podjetje s seznama se tudi ne sme razširiti ali spremeniti glede tega, kako je zgrajeno ali kako obratuje – zlasti kar zadeva nastajanje odpadkov – na način, ki bi povzročil večje onesnaževanje, dokler ni razširitev ali sprememba dovoljena.“
19 Člen 35(1) tega zakona določa:
„Minister za okolje in prehrano sestavi seznam podjetij, obratov in opreme, ki še posebej onesnažujejo in za katere velja obveznost pridobitve dovoljenja iz člena 33.“
20 Člen 110 navedenega zakona določa:
„1. Razen če je višja kazen upravičena na podlagi druge zakonodaje, se naloži globa vsaki osebi, ki:
[…]
(6) ustanovi podjetje, uredi začetek njegovega delovanja ali ga upravlja brez dovoljenja iz člena 33,
[…]
2. Kazen se lahko poviša na zaporno kazen do dveh let, če je bila kršitev storjena namerno ali iz hude malomarnosti in če je bila s storitvijo kršitve
(1) povzročena škoda oziroma nevarnost nastanka škode za okolje ali
(2) pridobljena oziroma se je poskušala pridobiti gospodarska korist, tudi v obliki prihranka stroškov, s strani same zadevne osebe ali s strani tretjih oseb.
[…]
4. Družba ali druga pravna oseba je lahko kazensko odgovorna v skladu z določbami poglavja 5 kazenskega zakonika.“
Odlok št. 1454 o izdaji dovoljenja podjetjem s seznama
21 Člen 3 bekendtgørelse nr. 1454 om godkendelse af listevirksomhed (odlok št. 1454 o izdaji dovoljenja podjetjem s seznama) z dne 20. decembra 2012 je določal:
„1. Podjetje s seznama se ne sme ustanoviti oziroma ne sme začeti delovati, dokler za to ni izdano dovoljenje iz člena 33(1) zakona o varstvu okolja.
2. Podjetje s seznama se ne sme razširiti ali spremeniti glede tega, kako je zgrajeno ali kako obratuje – zlasti kar zadeva nastajanje odpadkov – na način, ki bi povzročil večje onesnaževanje, dokler ni razširitev ali sprememba dovoljena na podlagi člena 33(1) zakona o varstvu okolja.
[…]
5. Kadar je v prilogi 1 ali 2 določen minimalni prag za obveznost pridobitve dovoljenja, podjetje ne sme izvesti nobene razširitve ali spremembe, ki bi povzročila preseganje tega praga, dokler podjetje v celoti ne pridobi dovoljenja.“
22 Priloga 1 k temu odloku je vsebovala seznam dejavnosti, za katere velja obveznost pridobitve dovoljenja, med katerimi so:
„[…]
6.4.
(a) Obratovanje klavnic z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton trupov ali perutnine na dan. […]
[…]“
23 Navedeni odlok je bil leta 2014 in v naslednjih letih nadomeščen z novimi različicami, pri čemer se bistvena vsebina določb, navedenih v točkah 21 in 22 te sodbe, ni spremenila.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
24 Družba Moesgaard Meat je med letoma 2014 in 2016 upravljala klavnico prašičev, ne da bi imela dovoljenje na podlagi zakona o varstvu okolja.
25 Z obtožnico z dne 19. julija 2017 je bil proti družbi Moesgaard Meat in njenemu direktorju, PO, uveden postopek zaradi kršitve tega zakona v povezavi z odlokom o izdaji dovoljenj podjetjem s seznama, v različici, ki se uporablja za očitana dejanja, ker je družba Moesgaard Meat v obdobju, navedenem v prejšnji točki, upravljala klavnico, ki je proizvajala več kot 50 ton trupov na dan, brez zahtevanega okoljevarstvenega dovoljenja, kar je povzročilo tveganje za nastanek okoljske škode.
26 V skladu z obtožnico je družba Moesgaard Meat v obdobju od 1. januarja 2014 do 31. decembra 2016 vsak mesec povprečno dnevno proizvedla od 53.488 kg trupov januarja 2014 do 92.334 kg trupov septembra 2016, pri čemer je bila skupna prekomerna proizvodnja v celotnem navedenem obdobju ocenjena na 17,3 milijona kg.
27 Izračun navedene povprečne dnevne proizvodnje je temeljil na številčnih podatkih o proizvodnji, ki jih je družba Moesgaard Meat prijavila pristojnemu organu v skladu z bekendtgørelse om produktionsafgift ved slagtning og eksport af svin (odlok o proizvodni dajatvi za zakol in izvoz prašičev), v skladu s katerim je bilo treba obrazce izpolniti z navedbo „klavne teže“. Poleg tega so bili za namene istega izračuna upoštevani le „dnevi zakola“, ne pa dnevi, ko je bila dejavnost klavnice omejena na sprejem živali, njihovo namestitev v hlev in pripravo za zakol ali dokončanje obdelave zaklanih živali, zlasti tako, da se odstranita glava in vrat živali, kadar je bila ta ohlajena, ter da se žival pripravi za prevzem.
28 Retten i Holstebro (mestno sodišče v Holstebroju, Danska) je s sodbo z dne 3. julija 2018 družbo Moesgaard Meat in osebo PO spoznalo za krivi očitanih dejanj.
29 Ti sta zoper to sodbo vložili pritožbo pri Vestre Landsret (višje sodišče za zahodno regijo, Danska), ki je s sodbo z dne 4. julija 2019 to sodbo potrdilo.
30 Højesteret (vrhovno sodišče, Danska), pri katerem sta oseba PO in družba Moesgaard Meat vložili pritožbo zoper to sodbo, se sprašuje o razlagi, ki so jo podala državno tožilstvo in nižja sodišča v zvezi s pojmi „proizvodnja trupov“, „na dan“ in „zmogljivost“, ki so navedeni v točki 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75 in prevzeti v veljavno dansko zakonodajo. Højesteret (vrhovno sodišče) v zvezi s tem navaja, da obdolženki trdita, da je „trup“ – v nasprotju s tem, kar naj bi razsodila navedena nižja sodišča – telo brez glave, izkrvavelo in v ohlajenem stanju ter da je treba pri izračunu zmogljivosti družbe Moesgaard Meat upoštevati tudi obdelavo živali, ki se izvaja ob koncu tedna. Poleg tega trdita, da je „zmogljivost“ obrata lahko manjša od njegove dejanske proizvodnje, kadar je bila na primer dejanska proizvodnja dosežena brez upoštevanja fizičnih, tehničnih ali pravnih zahtev, ki omejujejo proizvodnjo, kar naj bi veljalo za položaj iz postopka v glavni stvari, v katerem naj bi bila dejanska proizvodnja, ki jo je upoštevalo državno tožilstvo, dosežena z uporabo nezakonito nameščenih hladilnih zabojnikov.
31 V teh okoliščinah je Højesteret (vrhovno sodišče) prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali je treba točko 6.4(a) Priloge I k Direktivi [2010/75] razlagati tako, da ‚proizvodnja trupov‘ pomeni postopek zakola, ki se začne, ko se žival odstrani iz hleva, omami in usmrti, in se konča, ko so narezani veliki standardni kosi, tako da se teža zaklane živali izračuna, preden so odstranjeni glava in vrat ter organi in drobovje, ali pa ‚proizvodnja trupov‘ pomeni proizvodnjo prašičjih trupov po odstranitvi organov in drobovja ter glave in vratu ter po izkrvavitvi in ohladitvi, tako da bi se morala teža zaklane živali izračunati le v tem trenutku?
2. Ali je treba točko 6.4(a) Priloge I k Direktivi [2010/75] razlagati tako, da se pri določanju števila proizvodnih dni, vključenih v zmogljivost ‚na dan‘, upoštevajo le dnevi, ko se izvaja omamljanje, usmrtitev in takojšnje razkosanje prašičev za zakol, ali naj bi se pri tem upoštevali tudi dnevi obdelave prašičev za zakol, kar vključuje pripravo živali na zakol, hlajenje zaklane živali ter odstranjevanje glave in vratu živali?
3. Ali je treba točko 6.4(a) Priloge I k Direktivi [2010/75] razlagati tako, da se ‚zmogljivost‘ klavnice izračuna kot maksimalna proizvodnja na dan znotraj 24 ur, ob upoštevanju fizičnih, tehničnih ali pravnih zahtev, ki jih klavnica dejansko izpolnjuje, vendar ni manjša od dosežene proizvodnje, ali pa je lahko ‚zmogljivost‘ klavnice manjša od njene dosežene proizvodnje, če je bila na primer zadnjenavedena dosežena z neupoštevanjem fizičnih, tehničnih ali pravnih zahtev proizvodnje, ki se upoštevajo pri izračunu ‚zmogljivosti‘ klavnice?“
Vprašanja za predhodno odločanje
Prvo vprašanje
32 Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem v bistvu sprašuje, ali je treba točko 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75 razlagati tako, da je treba pri izračunu zmogljivosti klavnice za proizvodnjo prašičjih trupov upoštevati težo živali takoj po zakolu ali njihovo težo po izkrvavitvi, odstranitvi drobovja in črevesja, odstranitvi glave in vratu ter ohladitvi.
33 Iz povezanega branja določb člena 2(1), člena 3, točka 3, člena 4(1), člena 10 in Priloge I, točka 6.4(a), k Direktivi 2010/75 izhaja, da vsak obrat, znotraj katerega se izvaja „obratovanje klavnic z zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan“, spada na področje uporabe te direktive in zanj velja obveznost pridobitve dovoljenja iz naslova navedene direktive.
34 V skladu z ustaljeno sodno prakso tako iz zahtev po enotni uporabi prava Unije kot iz načela enakosti izhaja, da je treba izraze določbe prava Unije, ki se za opredelitev smisla in obsega ne sklicujejo posebej na pravo držav članic, navadno razlagati samostojno in enotno v celotni Uniji. Poleg tega je treba pomen in obseg pojmov, za katere v pravu Unije ni nobene opredelitve, določiti v skladu z njihovim običajnim pomenom, pri čemer je treba upoštevati okvir, v katerem se uporabljajo, in cilje, ki se uresničujejo z ureditvijo, katere del so (sodba z dne 13. oktobra 2022, Gemeinde Bodman‑Ludwigshafen, C‑256/21, EU:C:2022:786, točka 32 in navedena sodna praksa).
35 V zvezi s tem je treba navesti, da pojem „trup“ iz točke 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75 v tej direktivi ni opredeljen ter da se ta direktiva za opredelitev smisla in obsega tega pojma ne sklicuje posebej na nacionalno pravo.
36 Vendar je treba v zvezi s kontekstom, v katerega je umeščena navedena določba, poudariti, da je pojem „trup“ opredeljen v drugih aktih Unije, ki so upoštevni za dejavnost proizvodnje prašičjih trupov v klavnici, med katerimi je zlasti Uredba št. 1308/2013, ki določa skupno ureditev trgov za proizvode, ki med drugim spadajo v sektor prašičjega mesa. Ta uredba v točki B Priloge IV določa pravila, ki se uporabljajo za lestvico Unije za razvrščanje trupov v sektorju prašičjega mesa za namene beleženja cen in uporabe intervencijskih ureditev v tem sektorju.
37 Na podlagi te priloge IV pojem „trup“ pri prašičih pomeni telo zaklanega prašiča po izkrvavitvi in odstranitvi notranjih organov, in sicer celo ali razpolovljeno po sredi. Prav tako je iz pravil v zvezi s pripravo trupov, ki so navedena v tej Prilogi IV, razvidno, da je treba prašičem odstraniti jezik, ščetine, parklje, spolne organe, trebušno salo, ledvice in trebušno prepono.
38 Navesti je treba tudi, da so bile opredelitve in standardna pravila priprave, ki so v bistvu enaka in se uporabljajo za trupe prašičev na področju skupne ureditve trgov, že v veljavi ob sprejetju Direktive 96/61, s katero je bila prvič uvedena obveznost pridobitve dovoljenja za obratovanje klavnic, ki odslej izhaja iz Direktive 2010/75, tako kot ob sprejetju direktiv 2008/1 in 2010/75.
39 Poleg tega – kot je razvidno iz točke 10 te sodbe – je bilo besedilo točke 6.4(a) Priloge I k direktivama 96/61 in 2008/1 oblikovano podobno kot besedilo točke 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75.
40 Opredelitve in standardna pravila priprave, navedena v točki 38 te sodbe, so bila najprej določena v členu 2(1) Uredbe št. 3220/84, nato pa v Prilogi V k Uredbi št. 1234/2007.
41 Iz Uredbe št. 1308/2013 in uredb, navedenih v prejšnji točki – zlasti iz člena 7(1)(f) Uredbe št. 1308/2013 ter člena 8(1)(f) Uredbe št. 1234/2007 in člena 2(2) Uredbe št. 3220/84 – izhaja, da je teža trupov, ki je v njih opredeljena, od Uredbe št. 3220/84 naprej za namene uporabe te ureditve referenčno merilo za izračun referenčnih cen.
42 Poleg tega iz člena 2(2) Uredbe št. 3220/84, ki je veljala ob sprejetju prve direktive, s katero je bila uvedena obveznost pridobitve dovoljenja za obratovanje klavnic s proizvodno zmogljivostjo zakola več kot 50 ton na dan, to je Direktive 96/61, izhaja, da se pri tehtanju trupov prašičev po zakolu masa nanaša na standardno obdelavo trupa, ki je določena s to uredbo, čeprav se državam članicam pod nekaterimi pogoji lahko dovoli, da predvidijo drugačno obdelavo.
43 V teh okoliščinah ter glede na stopnjo jasnosti in natančnosti, s katero je pojem „trup“, ki izhaja iz teh aktov, opredeljen, je treba ugotoviti, da se je zakonodajalec Unije ob sprejetju Direktive 2010/75 in direktiv, ki so bile sprejete pred njo, nameraval sklicevati na ta pojem „trup“, čeprav v predpisih Unije na področju javnega zdravja obstajajo druge opredelitve navedenega pojma.
44 Iz tega sledi, da pri izračunu zmogljivosti klavnice za proizvodnjo prašičjih trupov iz točke 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75 ni treba upoštevati teže živali takoj po zakolu, temveč njihovo težo po izkrvavitvi in odstranitvi notranjih organov ter po odstranitvi jezika, ščetin, parkljev, spolnih organov, trebušnega sala, ledvic in trebušne prepone.
45 To razlago potrjuje tudi dejstvo, da je pojem „trup“ v točki 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75 v povezavi z besedo „proizvodnja“ („proizvodnja […] trupov“) koherenten s prvim stavkom uvodnega besedila te priloge I, v skladu s katerim se „[v] [tej prilogi] navedeni pragovi […] v splošnem nanašajo na proizvodne zmogljivosti ali obseg proizvodnje“. Pojem „proizvodnja“, ki se uporablja za živalske trupe, je namreč a priori primernejši za postopek, po koncu katerega se mesni proizvod, pridobljen iz živali, prvič obdela ali zapakira zaradi prihodnjega trženja, kot pa za izolirano dejanje, kot je zakol, ki zgolj pomeni ubiti navedeno žival.
46 Razlage točke 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75 ob upoštevanju opredelitve in standardnih pravil priprave, ki se nanašajo na trupe prašičev, iz Uredbe št. 1308/2013 ne omaja dejstvo, da se nekatere jezikovne različice te direktive ne nanašajo dobesedno na pojem, ki je opredeljen v tej uredbi.
47 Na eni strani, pojmi, uporabljeni v bolgarski („трупно месо“), madžarski („vágott súly“) in švedski („slaktvikt“) jezikovni različici navedene direktive, in sicer „meso trupa“ v prvi in „teža trupa“ v drugih dveh, so očitno pojmovno zelo blizu pojmom, uporabljenim v teh treh različicah Uredbe št. 1308/2013 („кланичен труп“, „hasított test“ in „slaktkropp“), in sicer „zaklani trup“ v prvi in „trupi“ v drugih dveh.
48 Na drugi strani, okoliščina, da pojmi, uporabljeni v nizozemski („geslachte dieren“), češki („kapacita porážky“), slovaški („kapacita zabitia“) in slovenski („zmogljivostjo zakola“) jezikovni različici Direktive 2010/75 – in sicer „zaklane živali“ v prvi in „zmogljivost zakola“ v drugih dveh – ne vsebujejo izraza „trup“, ne nasprotuje razlagi, ki upošteva ta izraz, kot je opredeljen v navedeni uredbi.
49 Okoliščina, da so cilji Uredbe št. 1308/2013 drugačni od ciljev Direktive 2010/75, sama po sebi ne zadostuje za to, da se upraviči drugačna razlaga enakega izraza, uporabljenega v dveh uredbah, ki se nanašata na isti sektor.
50 Čeprav je v skladu s členom 1 Direktive 2010/75 cilj te direktive celovito preprečiti in nadzorovati onesnaževanje okolja, ki je posledica industrijskih dejavnosti, pa na podlagi ničesar ni mogoče sklepati, da je zakonodajalec Unije s tem, da se za izračun proizvodne zmogljivosti klavnic v smislu točke 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75 sklicuje na težo trupov živali, kakor so opredeljeni v poznejših uredbah št. 3220/84, 1234/2007 in 1308/2013, v obravnavani zadevi prekoračil meje široke diskrecijske pravice, ki mu je priznana, kadar se njegovo delovanje nanaša na politične, gospodarske in socialne izbire ter kadar je dolžan podati kompleksne presoje in ocene.
51 Nazadnje, kot je generalna pravobranilka navedla v točkah 66 in 67 sklepnih predlogov, je iz referenčnega dokumenta v zvezi z najboljšimi razpoložljivimi tehnikami za klavnice, ki ga je Evropska komisija sestavila na podlagi člena 16(2) Direktive 96/61, razvidno, da je zadevni gospodarski sektor in posebej njegove akterje, ki morajo pridobiti zahtevano predhodno dovoljenje – sicer se jim naložijo morebitne sankcije – od samega začetka veljavnosti te direktive vodilo načelo, da trupi pomenijo tudi trupe predelanih živali, potem ko je bilo odstranjeno znatno število delov teh trupov.
52 Glede na vse zgornje preudarke je treba na prvo vprašanje odgovoriti, da je treba točko 6.4.(a) Priloge I k Direktivi 2010/75 razlagati tako, da je treba pri izračunu zmogljivosti klavnice za proizvodnjo prašičjih trupov upoštevati težo zaklanih prašičev po izkrvavitvi in odstranitvi notranjih organov ter brez jezika, ščetin, parkljev, spolnih organov, trebušnega sala, ledvic in trebušne prepone.
Drugo in tretje vprašanje
53 Predložitveno sodišče z drugim in tretjim vprašanjem, ki ju je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba točko 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75 razlagati tako, da kadar se dnevna zmogljivost proizvodnje trupov v klavnici, ki obratuje brez dovoljenja, zahtevanega v členu 4(1) te direktive, izračuna na podlagi dejanskega mesečnega obsega proizvodnje te klavnice:
– mora ta izračun poleg dni, ko so živali zaklane, vključevati tudi dneve, ko se izvajajo druge faze proizvodnje trupov, ter
– je treba upoštevati fizične, tehnične in pravne zahteve, ki lahko omejujejo proizvodno zmogljivost te klavnice, tako da je njena proizvodna zmogljivost lahko nižja od njene dejanske proizvodnje, zlasti kadar je bila ta dosežena brez upoštevanja teh zahtev.
54 Običajni pomen izraza „proizvodna zmogljivost“ klavnice se nanaša na količino trupov, ki jih klavnica lahko proizvede.
55 Načeloma je torej treba oceno zmogljivosti klavnice za določitev, ali naj se ji izda dovoljenje, opraviti vnaprej glede na zmogljivost delovne opreme, ki jo ima na voljo. V tem okviru – kot je navedla generalna pravobranilka v točkah 28 in 29 sklepnih predlogov, pri čemer se je sklicevala na smernice Komisije z dne 1. aprila 2007 o razlagi in določitvi zmogljivosti na podlagi Direktive 96/61 (Guidance on Interpretation and Determination of Capacity under the IPPC Directive), ki se lahko, čeprav niso zavezujoče, uporabijo za razjasnitev splošne sistematike te direktive in torej tudi Direktive 2010/75 (glej po analogiji sodbo z dne 16. decembra 2021, Apollo Tyres (Hungary), C‑575/20, EU:C:2021:1024, točka 38 in navedena sodna praksa) – je treba upoštevati upoštevne fizične, tehnične in pravne zahteve ter zmogljivost dela obrata oziroma faze njegove proizvodnje, ki najbolj omejuje splošno zmogljivost zadevne klavnice. Če se namreč te zahteve ne bi upoštevale, zmogljivost tako določenega obrata ne bi ustrezala temu, kar je ob upoštevanju pravnih pravil, ki se uporabljajo za zadevno dejavnost, izvedljivo v praksi.
56 Vendar kadar podatki o proizvodnji klavnice, ki nima takega dovoljenja, kažejo, da ta klavnica proizvaja količine trupov, ki presegajo količine iz točke 6.4.(a) Priloge I k Direktivi 2010/75, je treba že na podlagi te okoliščine šteti, da ima navedena klavnica vsaj zmogljivost proizvodnje, ki je enaka tem količinam, in da je bila zato zadevna proizvodnja opravljena v nasprotju z obveznostjo pridobitve dovoljenja, ki izhaja iz člena 4(1) te direktive.
57 V tem kontekstu ni mogoče sprejeti trditve, ki jo v pisnem stališču zagovarjata oseba PO in družba Moesgaard Meat, da dejanske ravni proizvodnje trupov, ki jo je dosegla družba Moesgaard Meat, ni mogoče upoštevati za izračun proizvodne zmogljivosti zadevne klavnice v položaju, v katerem je bila ta dejanska raven proizvodnje dosežena z neupoštevanjem zahtev, ki izhajajo iz teh pravnih pravil, ki se uporabljajo za zadevno dejavnost, in sicer v obravnavani zadevi zaradi nezakonito nameščenih hladilnih zabojnikov.
58 Kot izhaja iz člena 1 Direktive 2010/75 v povezavi z uvodno izjavo 2 te direktive, je namreč namen te direktive preprečiti, zmanjšati in v čim večji meri odpraviti onesnaževanje, ki je posledica glavnih industrijskih dejavnosti. Ker je torej namen navedene direktive preprečiti, zmanjšati in odpraviti dejansko proizvodnjo, ki je vir onesnaževanja, je treba klavnico, v kateri dejanska proizvodnja trupov presega prag, določen v točki 6.4(a) Priloge I k isti direktivi, vsekakor šteti za obrat, ki opravlja take industrijske dejavnosti in za katerega zato velja obveznost pridobitve dovoljenja na podlagi te direktive, ne glede na način – zakonit ali nezakonit – kako je bila ta raven proizvodnje dosežena.
59 Poleg tega je treba šteti, da to, da se v določenem obdobju proizvedejo količine, ki presegajo količine iz točke 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75, načeloma – če se ni spremenila delovna oprema, ki jo ima zadevna klavnica na voljo, oziroma fizične, tehnične in pravne zahteve, ki veljajo za zadevno dejavnost – kaže na obstoj vsaj take zmogljivosti tudi glede na druga obdobja delovanja te klavnice, v katerih glede na okoliščine primera zaradi, na primer, zmanjšanja trenutnega povpraševanja zmogljivost proizvodnje navedene klavnice ni bila v celoti izkoriščena, količine, ki jih je ta klavnica proizvedla, pa so bile zato nižje od količin iz te točke 6.4(a).
60 Nazadnje, v primeru, da podatki v zvezi z dejansko dnevno proizvodnjo trupov v zadevni klavnici manjkajo in da dnevna zmogljivost proizvodnje trupov ni bila ustrezno predhodno ocenjena, da bi se ugotovila potreba po dovoljenju, ki se zahteva na podlagi Direktive 2010/75, v skladu s tem, kar je bilo navedeno v točki 55 te sodbe, temveč je bila izpeljana iz podatkov o povprečni dnevni proizvodnji, izračunanih na podlagi dejanskega mesečnega obsega proizvodnje te klavnice, to nujno pomeni, da je treba pri izračunu povprečne dnevne proizvodnje upoštevati ne samo „dneve zakola“, ampak tudi dneve, ko se izvajajo druge faze proizvodnje trupov, in sicer faze iz točke 44 te sodbe in faze pred njimi.
61 V obravnavani zadevi bi to pomenilo, da je treba upoštevati sobote in nedelje, ko je dejavnost klavnice iz postopka v glavni stvari obsegala – glede na navedbe osebe PO in družbe Moesgaard Meat, ki jih morata ti podpreti, predložitveno sodišče pa preveriti – sprejem živali, njihovo namestitev v hlev in pripravo za zakol ter dokončanje postopkov po zakolu, ki so navedeni v točki 52 te sodbe.
62 Glede na vse zgornje preudarke je treba na drugo in tretje vprašanje odgovoriti, da je treba točko 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75 razlagati tako, da kadar se dnevna zmogljivost proizvodnje trupov v klavnici, ki obratuje brez dovoljenja, zahtevanega v členu 4(1) te direktive, izračuna na podlagi dejanskega mesečnega obsega proizvodnje te klavnice, mora ta izračun poleg dni, ko so živali zaklane, vključevati tudi dneve, ko se izvajajo druge faze proizvodnje trupov. Vendar v tem kontekstu ni treba upoštevati morebitnih fizičnih, tehničnih ali pravnih zahtev, ki bi lahko omejile proizvodno zmogljivost klavnice.
Stroški
63 Ker je ta postopek za stranke v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (drugi senat) razsodilo:
1. Točko 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 24. novembra 2010 o industrijskih emisijah (celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja)
je treba razlagati tako, da
je treba pri izračunu zmogljivosti klavnice za proizvodnjo prašičjih trupov upoštevati težo zaklanih prašičev po izkrvavitvi in odstranitvi notranjih organov ter brez jezika, ščetin, parkljev, spolnih organov, trebušnega sala, ledvic in trebušne prepone.
2. Točko 6.4(a) Priloge I k Direktivi 2010/75
je treba razlagati tako, da
kadar se dnevna zmogljivost za proizvodnjo trupov klavnice, ki obratuje brez dovoljenja, zahtevanega v členu 4(1) te direktive, izračuna na podlagi dejanskega mesečnega obsega proizvodnje te klavnice, mora ta izračun poleg dni, ko so živali zaklane, vključevati tudi dneve, ko se izvajajo druge faze proizvodnje trupov. Vendar v tem kontekstu ni treba upoštevati morebitnih fizičnih, tehničnih ali pravnih zahtev, ki bi lahko omejile proizvodno zmogljivost klavnice.
Podpisi