Tožba, vložena 3. maja 2006 - Centro Studi A. Manieri proti Svetu

(Zadeva T-125/06)

Jezik postopka: italijanščina

Stranke

Tožeča stranka: Centro Studi A. Manieri (Rim, Italija) (zastopniki: Carlo Forte, Mario Forte in Giannicola Forte, avvocati)

Tožena stranka: Svet Evropske unije

Predlogi tožeče stranke

-        razglasitev ničnosti odločbe Generalnega sekretariata Sveta Evropske unije z dne 16. januarja 2006 o odpovedi omejenega javnega razpisa UCA-459/03 za popolno upravljanje vrtca in, istočasno, pozitivni oceni predloga Urada za infrastrukturo in logistiko (OIB) Evropske komisije za upravljanje teh služb;

-    opredelitev škode, ki jo je utrpela tožeča stranka ex aequo et bono;

-    Svetu naj se naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Ta tožba je uperjena zoper odločbo generalnega sekretarja tožene stranke o odpovedi javnega razpisa z oznako 2003/ 209-187862, objavljenega jeseni 2003 v omejenem postopku za popolno upravljanje vrtca. Ta odločba temelji na upoštevanju predloga Urada za infrastrukturo in logistiko Komisije (OIB) glede glede upravljanja zadevnega vrtca. Ta predlog naj bi se obravnavalo veliko bolj ugodno od načrta tožeče stranke, zlasti glede pogodbenih pogojev, zagotovljenih osebju, ekonomije obsega in optimizacije razpoložljivih sredstev.

V podporo svojih predlogov tožeča stranka navaja:

-    kršitev načel preglednosti in enakega obravnavanja, kolikor naj bi bil izpodbijani akt, odločba o internalizaciji službe, ki je predmet postopka, objavljen brez oglaševanja ali konkurence.

-    kršitev člena 86(1) ES, kolikor naj ne bi bil predstavljiv sistem, v katerem se državam članicam naloži, naj ne ohranjajo v veljavi nacionalnega sistema, ki dopušča podelitve koncesij za javne službe brez razpisa, in nato dopusti institucijam, da ravnajo na tak način.

-    napačna uporaba določb, navedenih kot pravna podlaga izpodbijane odločbe: del 4 pogodbene klavzule razpisa in člena 101 Finančne uredbe, kolikor odpoved naročila, na katerega se sklicuje Svet, ne bi bila zaključena ob obnovi postopka.

-    kršitev obveznosti obrazložitve in napačna presoja dejstev, kar zadeva pravilnost kriterijev, ki podpirajo izbor ponudbe OIB.

-    kršitev členov 43 in 49 ES. Glede tega se trdi, da kolikor OIB ni služba Sveta, slednji nad njo nima nobenega nadzora. Iz tega izhaja, da se v obravnavani zadevi ni mogoče sklicevati na sodno prakso, na podlagi katere je izključena uporaba ureditve glede javnih razpisov, če je nadzor, ki ga nad koncesijsko ustanovo izvaja javni organ koncedent, analogen temu, ki ga slednja izvaja nad svojimi službami in če ta ustanova večino svojih dejavnosti ustvarja z organom nosilcem.

____________