Zadeva T-110/07
Siemens AG
proti
Evropski komisiji
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Trg projektov za plinsko izolirane stikalne naprave – Odločba o ugotovitvi kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma EGP – Razdelitev trga – Posledice na skupnem trgu – Pojem trajajoče kršitve – Trajanje kršitve – Zastaranje – Globe – Sorazmernost – Obteževalne okoliščine – Vloga vodje – Olajševalne okoliščine – Sodelovanje“
Povzetek sodbe
1. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Usklajeno ravnanje – Škodovanje konkurenci – Merila presoje – Protikonkurenčni cilj – Zadostna ugotovitev
(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53(1))
2. Pravo Skupnosti – Načela – Temeljne pravice – Domneva nedolžnosti – Postopek na področju konkurence – Uporabnost
(člen 81(1) ES; člen 6(2) EU)
3. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Način dokazovanja – Uporaba sklenjenega kroga dokazov
(člen 81(1) ES)
4. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokaz kršitve – Predložitev izjav drugih obtoženih podjetij s strani Komisije – Dopustnost
(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53)
5. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sporazumi med podjetji – Dokaz kršitve – Presoja dokazne vrednosti dokumenta – Merila
(člen 81(1) ES)
6. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme kršitve in njenega trajanja, ki je na strani Komisije
(člen 81(1) ES; Obvestilo Komisije 2002/C 45/03)
7. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravic do obrambe – Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah – Predložitev dodatnih dokazov po poslanem obvestilu o ugotovitvah o možnih kršitvah – Dopustnost – Pogoji
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 25)
8. Konkurenca – Upravni postopek – Odločba Komisije o ugotovitvi kršitve – Dokazno breme kršitve in njenega trajanja, ki je na strani Komisije – Obseg dokaznega bremena
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 25)
9. Konkurenca – Upravni postopek – Spoštovanje pravic do obrambe – Obseg načela – Omejitve – Pravica podjetja, da zasliši obremenilne priče – Izključitev
(člen 81(1) ES)
10. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Sodelovanje podjetja pri omejevalnem sporazumu
(člen 81(1) ES)
11. Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Kršitev – Enotna kršitev – Merila presoje
(člen 81(1) ES; Sporazum EGP, člen 53; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 25(2))
12. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 1(A), četrti in šesti odstavek)
13. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Neobstoj zavezujočega ali izčrpnega seznama meril
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
14. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Pooblastilo Komisije za odločanje po prostem preudarku – Zvišanje splošne ravni glob
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
15. Konkurenca – Globe – Odločba o naložitvi glob – Obveznost obrazložitve – Obseg
(člen 253 ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
16. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Vloga vodje ali pobudnika kršitve
(Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 98/C 9/03, točka 2, tretja alinea)
17. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Teža kršitve – Obteževalne okoliščine – Vloga vodje kršitve
(člen 81(1) ES)
18. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Nenaložitev ali znižanje globe v zameno za sodelovanje obdolženega podjetja
(člen 81(1) ES; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2002/C 45/03, točki 22 in 29)
1. Za presojo, ali je neko usklajeno ravnanje prepovedano s členom 81(1) ES, je upoštevanje njegovih konkretnih posledic odveč, če se izkaže, da je cilj tega ravnanja omejevanje ali izkrivljanje konkurence na skupnem trgu. Po analogiji velja enako v zvezi s členom 53(1) Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP).
(Glej točko 40.)
2. Načelo domneve nedolžnosti, kot izhaja zlasti iz člena 6(2) Evropske konvencije o človekovih pravicah, je del temeljnih pravic, ki so poleg tega potrjene s členom 6(2) EU in ki so v skladu s sodno prakso Sodišča splošna načela prava Skupnosti.
Ob upoštevanju vrste zadevnih kršitev ter vrste in teže zagroženih sankcij velja načelo domneve nedolžnosti v postopkih v zvezi s kršitvami pravil o konkurenci, ki veljajo za podjetja in ki lahko vodijo do naložitve glob ali periodičnih denarnih kazni. V okviru tožbe za razglasitev ničnosti odločbe o naložitvi globe je treba to načelo upoštevati. Dvom sodišča se razlaga v korist podjetja, naslovnika odločbe o ugotovitvi kršitve. Sodišče torej ne sme sklepati, da je Komisija pravno zadostno dokazala obstoj zadevne kršitve, če še vedno dvomi o tem vprašanju, zlasti v okviru tožbe za razglasitev ničnosti odločbe o naložitvi globe.
(Glej točki 44 in 45.)
3. Na področju konkurence se mora Komisija sklicevati na natančne in dosledne dokaze, da dokaže obstoj kršitve in utemelji trdno prepričanje, da zatrjevane kršitve močno omejujejo konkurenco v smislu člena 81(1) ES. Vendar ni nujno, da vsak dokaz Komisije zadosti tem merilom glede vsakega znaka kršitve. Zadošča, da tej zahtevi odgovarja sklenjen krog indicev, na katere se sklicuje institucija in ki se presojajo skupaj. O obstoju protikonkurenčne prakse ali sporazuma je torej mogoče sklepati na podlagi določenega števila dogodkov, ki sovpadajo, in indicev, ki lahko skupaj, če ne obstaja druga dosledna razlaga, pomenijo dokaz kršitve pravil o konkurenci.
Če se Komisija za sklep o obstoju kršitve opira le na ravnanje zadevnih podjetij na trgu, zadostuje, da ta dokažejo obstoj okoliščin, ki dejstva, ki jih je ugotovila Komisija, kažejo v drugačni luči in tako dopuščajo, da se razlaga Komisije, ki jo je ta navedla pri ugotovitvi obstoja kršitve pravil Skupnosti o konkurenci, nadomesti z drugo prepričljivo razlago dejstev. Vendar je alternativna razlaga dejstev upoštevna le, kadar se Komisija opre zgolj na ravnanje zadevnih podjetij na trgu. Tako taka razlaga ni upoštevna, če se obstoj kršitve ne le domneva, ampak je ugotovljen z dokazi. Poleg tega so na podlagi načela proste presoje dokazov pri dokazovanju kršitve dopustna vsa dokazna sredstva, tako da alternativna razlaga ni upoštevna, če je kršitev pravno zadostno dokazana z drugimi dokazi, ne listinskimi.
(Glej točke od 46 do 49, 51.)
4. V zvezi z dokazi, ki jih je mogoče navesti za ugotovitev kršitve člena 81 ES in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGP), je treba navesti, da v pravu Skupnosti velja načelo proste presoje dokazov. Natančneje, nobena določba ali splošno načelo prava Skupnosti Komisiji ne prepoveduje, da bi proti podjetju uporabila izjave drugih inkriminiranih podjetij. Nasprotno bi bilo dokazno breme Komisije za ravnanja, ki so v nasprotju s členoma 81 ES in 82 ES, nevzdržno in nezdružljivo z nalogo nadzora nad pravilno uporabo teh določb, ki jo Komisiji dodeljuje Pogodba.
(Glej točko 50.)
5. Na področju konkurence je edino upoštevno merilo za presojo predloženih dokazov njihova verodostojnost. V skladu s splošno veljavnimi pravili na področju dokazovanja sta verodostojnost in tako dokazna vrednost dokumenta odvisni od njegovega izvora, okoliščin njegovega nastanka, njegovega naslovnika ter verodostojnosti in zanesljivosti njegove vsebine. Veliko pomembnost je treba pripisati zlasti okoliščini, da je dokument nastal v neposredni zvezi z dejstvi ali da ga je pripravila neposredna priča teh dejstev. Poleg tega je treba izjave, ki nasprotujejo interesom avtorja izjave, načeloma šteti za še posebej zanesljive dokaze.
Zato je treba pričanje osebe, ki je bila skoraj celotno trajanje omejevalnega sporazuma eden od predstavnikov enega glavnih akterjev v okviru omejevalnega sporazuma in torej neposredna priča okoliščin, ki jih je navedel v svojem pričevanju, šteti za dokaz z visoko dokazno vrednostjo.
(Glej točki 54 in 75.)
6. Na področju konkurence dejstvo, da se s prošnjo za uporabo Obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov v zadevah glede omejevalnih sporazumov želi doseči znižanje globe, ne ustvarja nujno spodbude za predložitev izkrivljenih dokazov. Kajti vsak poskus zavajanja Komisije lahko omaje odkritost in popolnost sodelovanja predlagatelja in s tem ogrozi njegovo možnost, da je deležen neokrnjene ugodne obravnave na podlagi obvestila o ugodni obravnavi.
Ker pa druga podjetja, katerim se prav tako očita, da so sklenila skupni dogovor, izpodbijajo izjave družbe, obdolžene da je kršila pravila Skupnosti o konkurenci, morajo biti te podprte z drugimi dokazi, da bi lahko bile zadosten dokaz za obstoj in obseg tega skupnega dogovora.
(Glej točki 65 in 66.)
7. Obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah mora omogočiti zadevnim osebam, da se dejansko seznanijo z ravnanji, ki jim jih očita Komisija, ta zahteva pa je izpolnjena, če se zadevnim osebam v končni odločbi ne očita drugih kršitev kot tistih iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah in če se upoštevajo le dejstva, o katerih so se zadevne osebe lahko izrekle. Čeprav kršitve, ki se očitajo podjetju v odločbi, ne smejo biti drugačne od tistih iz obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah, pa to ne velja za upoštevana dejstva, saj v zvezi z njimi zadostuje, da so podjetja, zoper katera se vodi postopek, imela možnost izreči se o vseh dejstvih, ki se upoštevajo v njihovo breme. Nobena določba namreč ne prepoveduje Komisiji, da po odposlanju obvestila o ugotovitvah o možnih kršitvah stranke obvesti o novih dokumentih, za katere meni, da podpirajo njeno tezo, če da podjetjem dovolj časa, da v zvezi s tem predstavijo svoje stališče.
(Glej točki 86 in 87.)
8. Stranka ali organ, ki očita kršitev pravil o konkurenci, mora za to predložiti dokaz in pravno zadostno dokazati dejstva, ki sestavljajo kršitev. Poleg tega mora podjetje, ki uveljavlja sredstvo obrambe zoper ugotovitev kršitve, predložiti dokaze, da so izpolnjeni pogoji za uporabo tega sredstva obrambe, tako da bo moral navedeni organ uporabiti druge dokaze.
Na splošno načelo, v skladu s katerim mora Komisija dokazati vse elemente, ki sestavljajo kršitev, vključno z njenim trajanjem, in ki lahko vplivajo na njene dokončne sklepe o teži kršitve, ne vpliva dejstvo, da se je zadevno podjetje v svojo obrambo sklicevalo na zastaranje, v zvezi s katerim dokazno breme načeloma nosi samo.
Uveljavljanje takega sredstva obrambe je namreč nujno pogojeno s tem, da sta trajanje kršitve in datum njenega prenehanja ugotovljena. Te okoliščine pa same ne morejo povzročiti prenosa dokaznega bremena v zvezi s tem na zadevno podjetje. Po eni strani je trajanje kršitve – pri čemer je ta pojem pogojen s poznavanjem datuma njenega prenehanja – eden od glavnih elementov kršitve, ki jo mora dokazati Komisija, ne glede na to, da je izpodbijanje teh elementov tudi del sredstva obrambe zastaranja. Po drugi strani je ta odločitev upravičena s tem, da je nezastaranje pregona s strani Komisije na podlagi člena 25 Uredbe št. 1/2003 objektivno pravno merilo, ki izhaja iz načela pravne varnosti, in tako pogoj veljavnosti vsake odločbe, ki nalaga sankcijo. Ta pogoj mora namreč Komisija upoštevati tudi tedaj, ko podjetje takega sredstva obrambe ni uveljavljalo.
Vendar se ta porazdelitev dokaznega bremena lahko spremeni, če lahko dejstva, na katera se sklicuje ena stranka, drugo stranko zavežejo k pojasnilu ali upravičevanju, saj je sicer dopustna ugotovitev, da so bile zahteve v zvezi z dokaznim bremenom izpolnjene. Če je Komisija predložila dokaz o obstoju sporazuma, mora pri tem sporazumu udeleženo podjetje predložiti dokaz, da se je od njega odmaknilo, pri čemer mora iz tega dokaza izhajati jasna volja, s katero so bila seznanjena druga udeležena podjetja, da se želi umakniti iz tega sporazuma.
(Glej točke od 173 do 176.)
9. Temeljno načelo spoštovanja pravic do obrambe zahteva, da je zadevnim podjetjem in združenjem podjetij, na katera se nanaša preiskava Komisije na področju konkurence, že v fazi upravnega postopka omogočeno, da primerno sporočijo svoje stališče glede resničnosti in ustreznosti dejstev, očitkov in okoliščin, ki jih zatrjuje Komisija. Tako se na odgovor podjetja na Komisijino obvestilo o ugotovitvah o možnih kršitvah ni mogoče sklicevati zoper drugo podjetje, ki ga zadeva preiskava, če slednje ni imelo dostopa do odgovora, preden je Komisija sprejela odločbo.
Navedeno načelo pa ne zahteva, da se temu podjetju omogoči, da v okviru upravnega postopka samo sprašuje priče, ki jih je zaslišala Komisija.
(Glej točki 189 in 199.)
10. Dejstvo, da zadevno podjetje ni javno prenehalo sodelovati pri kršitvi ali da te kršitve ni naznanilo upravnim organom, spodbuja nadaljevanje kršitve in onemogoča njeno odkritje, tako da je mogoče to tiho soglasje opredeliti za sostorilstvo ali pasivno sodelovanje pri kršitvi.
(Glej točko 222.)
11. Več meril je ustreznih za presojo, ali je kršitev člena 81 ES in člena 53 Sporazuma o Evropskem gospodarskem prostoru (EGS) enotna, in sicer enak ali različen cilj zadevnih ravnanj, enaki zadevni proizvodi in storitve, ista podjetja, ki so sodelovala pri kršitvi, in enak način njene izvedbe. Drugi upoštevni merili sta iste fizične osebe, ki zastopajo podjetja, in isto ozemlje, na katerem se zadevna ravnanja izvajajo.
Zlasti v zvezi s pojmom skupnega cilja protikonkurenčnih ravnanj je vprašanje, ali celota sporazumov ali ravnanj, ki so v nasprotju s členom 81(1) ES, pomeni enotno in trajajočo kršitev, odvisno samo od objektivnih dejavnikov, med katerimi je tudi skupen cilj teh sporazumov in ravnanj. Zadnjenavedeno merilo je treba presoditi samo ob upoštevanju vsebine teh sporazumov in ravnanj in se ga ne sme mešati s subjektivnim namenom različnih podjetij, da sodelujejo pri enotnem in trajajočem omejevalnem sporazumu. Nasprotno, ta subjektivni namen je mogoče in se ga sme upoštevati le pri presoji individualnega sodelovanja podjetja pri takem enotnem in trajajočem sporazumu. V zvezi s tem zadostuje, da se zadevno podjetje, ko po svojem umiku spet začne sodelovati pri omejevalnem sporazumu, zaveda, da sodeluje pri istem omejevalnem sporazumu kot prej. Zadostuje že, da se je zavedalo bistvenih meril, ki so omenjena zgoraj in iz katerih je razvidno, da gre za enotno kršitev, čeprav samo ni ugotovilo njenega obstoja.
(Glej točke 241, 246 in 253.)
12. Smernice o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in členom 65(5) Pogodbe ESPJ v točki 1 A, četrti in šesti odstavek, določajo, da je treba upoštevati dejansko gospodarsko zmožnost kršiteljev, da povzročijo večjo škodo drugim subjektom, in specifično težo ravnanja vsakega podjetja, s katerim to vpliva na konkurenco, zlasti če obstaja precejšnje neskladje med velikostjo podjetij, ki zagrešijo kršitve iste vrste. Vendar pa Smernice ne določajo, da je treba dejansko gospodarsko zmožnost podjetij ali specifično težo njihovega ravnanja presojati na podlagi določenega merila, kot je na primer tržni delež pri zadevnem proizvodu v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP) ali na notranjem trgu. Zato lahko Komisija pri tem uporabi ustrezno merilo glede na okoliščine posameznega primera.
(Glej točko 279.)
13. Težo kršitve pravil Skupnosti o konkurenci je treba ugotoviti ob upoštevanju veliko dejavnikov, kot so okoliščine posameznega primera, njegov kontekst in odvračilen učinek glob, in to ne da bi bil narejen zavezujoč in dokončen seznam meril, ki jih je treba obvezno upoštevati. Med dejavniki, ki se lahko upoštevajo pri presoji teže kršitev, so ravnanje vsakega izmed podjetij, vloga, ki jo ima vsako izmed podjetij pri izvajanju usklajenih ravnanj, korist, ki so jo lahko podjetja imela od teh ravnanj, njihova velikost in vrednost zadevnega blaga ter nevarnost, ki jo ta vrsta kršitev pomeni za cilje Skupnosti.
Iz tega po eni strani sledi, da je zaradi določanja zneska globe dovoljeno v enaki meri upoštevati tako skupni promet podjetja, ki je, čeprav približen ali nepopoln, kazalec njegove velikosti in njegove gospodarske moči, ter del tega prometa, ki zadeva blago, ki je predmet kršitve, in ki torej lahko pokaže na njen obseg. Iz tega po drugi strani izhaja, da niti enemu niti drugemu izmed teh prometov glede na druge elemente presoje ni treba pripisati nesorazmernega pomena in da zato določitev ustrezne globe ne more biti zgolj rezultat izračuna na temelju skupnega prometa. To zlasti velja, ko je zadevno blago le majhen delež tega prometa.
Elementi, ki se lahko upoštevajo pri presoji teže kršitve, niso niti zavezujoči niti dokončni. Zato lahko Komisija upošteva druge elemente ali kateremu izmed elementov, naštetih zgoraj, pripiše manjšo težo ali ga celo sploh ne upošteva, če se ji zdi to primerno glede na okoliščine posamezne zadeve.
Poleg tega je treba pojem „vrednost zadevnega blaga“ razumeti tako, da se nanaša na del svetovnega prometa zadevnih podjetij s proizvodi, ki so predmet omejevalnega sporazuma, in ne na velikost trga s temi proizvodi v Evropskem gospodarskem prostoru (EGP).
(Glej točke od 286 do 288.)
14. Predhodna upravna praksa Komisije ne pomeni pravnega okvira za globe v zadevah s področja konkurence. Komisija ima v okviru Uredbe št. 1/2003 diskrecijsko pravico pri določitvi višine glob, da bi lahko podjetja spodbudila k ravnanju, ki je skladno s pravili konkurence. Zato dejstvo, da je Komisija v preteklosti pri globah uporabljala določene višine za posamezne vrste kršitev, tej ne bi moglo odvzeti možnosti, da bi to višino povišala v okviru omejitev, navedenih v Uredbi št. 1/2003, če je to potrebno za to, da bi se zagotovilo udejanjenje skupnostne politike konkurence. Učinkovita uporaba skupnostnih pravil konkurence zahteva, nasprotno, da lahko Komisija višino glob kadar koli prilagodi potrebam te politike.
Iz tega izhaja, da podjetja, ki so v upravnem postopku, v katerem je lahko naložena globa, ne morejo imeti upravičenih pričakovanj, da Komisija ne bo presegla višine glob, ki jo je prej določila. Omenjena podjetja morajo zato upoštevati možnost, da lahko Komisija kadar koli zviša višino glob glede na tisto višino, ki jo je določila v preteklosti.
(Glej točki 290 in 291.)
15. V zvezi z izračunom zneska glob, ki jih Komisija naloži za kršitev prava Skupnosti o konkurenci, je bistvena postopkovna zahteva, kar obveznost obrazložitev je, izpolnjena, če Komisija v odločbi navede elemente presoje, ki so ji omogočili izmeriti težo in trajanje kršitve, ne da bi ji bilo treba v njej navesti podrobnejšo obrazložitev ali številčne podatke v zvezi z načinom izračuna globe.
Zlasti je navedba številčnih podatkov, ki so bili posebej v zvezi z odvračilnim učinkom upoštevani pri izvajanju Komisijinega pooblastila za odločanje po prostem preudarku pri določitvi glob, možnost, za katero je zaželeno, da jo Komisija izkoristi, ni pa to zahteva iz obveznosti obrazložitve.
(Glej točki 311 in 312.)
16. Zadevno podjetje mora biti pomembna gonilna sila omejevalnega sporazuma ali mora nositi posebno in posamično odgovornost pri njegovem delovanju, da bi ga bilo mogoče opredeliti kot „vodjo“. To okoliščino je treba presoditi s splošnega vidika glede na okoliščine v obravnavani zadevi. Opredelitev za vodjo je podprta predvsem takrat, kadar je podjetje izvajalo naloge koordinatorja pri omejevalnem sporazumu in je zlasti organiziralo tajništvo, ki je bilo zadolženo za izvajanje omejevalnega sporazuma v praksi, in je zanj zagotovilo osebje ali kadar je imelo to podjetje osrednjo vlogo pri delovanju omejevalnega sporazuma v praksi, na primer tako, da je organiziralo številne sestanke, da je v okviru omejevalnega sporazuma zbiralo in posredovalo informacije, da je bilo pooblaščeno za zastopanje nekaterih članov pri omejevalnem sporazumu ali da je največkrat podalo predloge, ki so se nanašali na delovanje omejevalnega sporazuma. Poleg tega je popolnoma mogoče, da se vloga vodje hkrati pripiše dvema ali celo več podjetjem, zlasti če gre za omejevalni sporazum, v katerem sodeluje veliko udeležencev.
Poleg tega, kot izhaja iz besedila točke 2, tretja alinea, Smernic o načinu določanja glob, naloženih v skladu s členom 15(2) Uredbe št. 17 in člena 65(5) Pogodbe ESPJ, je treba pojem „vodja“ pri kršitvi razlikovati od pojma „pobudnik“ kršitve. Medtem ko se vloga pobudnika nanaša na vzpostavitev ali širitev omejevalnega sporazuma, se namreč vloga vodje nanaša na delovanje omejevalnega sporazuma. Zato vodja kršitve in pobudnik kršitve nista v primerljivem položaju, zato dejstvo, da se družbo pobudnico omejevalnega sporazuma in družbo vodjo obravnava različno, ne pomeni kršitve načela enakega obravnavanja.
(Glej točke 337, 345 in 348.)
17. Tudi če bi Komisija, s tem ko podjetja kljub pomembni vlogi pri omejevalnem sporazumu ni opredelila za vodjo omejevalnega sporazuma, ravnala nepravilno, taka nezakonitost, ki je bila storjena v korist drugega, ne bi opravičevala tega, da se tožbenemu razlogu, ki se nanaša na razglasitev ničnosti, ugodi. Spoštovanje načel enakega obravnavanja ali prepovedi diskriminacije mora biti namreč usklajeno s spoštovanjem načela zakonitosti, kar pomeni, da se ne more nihče v svojo korist sklicevati na nezakonitost, storjeno v korist drugega.
(Glej točko 358.)
18. Zmanjšanje glob v primeru sodelovanja podjetij, ki so bila udeležena pri kršitvah konkurenčnega prava Skupnosti, temelji na preudarku, da tako sodelovanje Komisiji olajša njeno nalogo, ki je ugotovitev obstoja kršitve, in da se glede na okoliščine kršitev konča.
Kot je navedeno v točki 29 Obvestila o imuniteti pred globami in zmanjševanju glob v primerih kartelov, so s tem obvestilom nastala upravičena pričakovanja, na katera se lahko zanesejo podjetja, ki želijo Komisijo obvestiti o obstoju omejevalnega sporazuma. Glede na upravičena pričakovanja, ki so jih podjetja, ki želijo sodelovati s Komisijo, lahko pridobila na podlagi tega obvestila, je Komisija dolžna slediti temu obvestilu, ko v okviru določitve zneska globe, naložene podjetju, presoja njegovo sodelovanje.
Vendar pa ima Komisija v mejah, ki jih postavlja obvestilo o ugodni obravnavi, diskrecijsko pravico pri presoji, ali imajo dokazi, ki jih je predložilo neko podjetje, dodano vrednost v smislu točke 22 tega obvestila in ali je treba podjetju dodeliti zmanjšanje na podlagi tega obvestila.
(Glej točke od 374 do 376.)