SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 13. novembra 2014(*)
„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Siriji – Zamrznitev sredstev – Ničnostna tožba – Rok za vložitev tožbe – Delna nedopustnost – Pravni interes – Dokazno breme – Sprememba učinkov razglasitve ničnosti s potekom časa“
V zadevi T‑653/11,
Aiman Jaber, stanujoč v Lattakia (Sirija), ki ga zastopajo M. Ponsard, D. Amaudruz in A. Boesch, odvetniki,
tožeča stranka,
proti
Svetu Evropske unije, ki ga zastopata B. Driessen in S. Kyriakopoulou, agenta,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2011/273/SZVP z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL L 121, str. 11), Uredbe Sveta (EU) št. 442/2011 z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL L 121, str. 1), Izvedbenega sklepa Sveta 2011/302/SZVP z dne 23. maja 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273 (UL L 136, str. 91), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 504/2011 z dne 23. maja 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011 (UL L 136, str. 45), Izvedbenega sklepa Sveta 2011/367/SZVP z dne 23. junija 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273 (UL L 164, str. 14), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 611/2011 z dne 23. junija 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011 (UL L 164, str. 1), Izvedbenega sklepa Sveta 2011/488/SZVP z dne 1. avgusta 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273 (UL L 199, str. 74), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 755/2011 z dne 1. avgusta 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011 (UL L 199, str. 33), Izvedbenega sklepa Sveta 2011/515/SZVP z dne 23. avgusta 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273 (UL L 218, str. 20), Izvedbenega sklepa Sveta (EU) št. 843/2011 z dne 23. avgusta 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011 (UL L 218, str. 1), Sklepa Sveta 2011/522/SZVP z dne 2. septembra 2011 o spremembi Sklepa 2011/273 (UL L 228, str. 16), Uredbe Sveta (EU) št. 878/2011 z dne 2. septembra 2011 o spremembi Uredbe št. 442/2011 (UL L 228, str. 1), Sklepa Sveta 2011/628/SZVP z dne 23. septembra 2011 o spremembah Sklepa 2011/273 (UL L 247, str. 17), Uredbe Sveta (EU) št. 950/2011 z dne 23. septembra 2011 o spremembi Uredbe št. 442/2011 (UL L 247, str. 3), Sklepa Sveta 2011/684/SZVP z dne 13. oktobra 2011 o spremembi Sklepa 2011/273 (UL L 269, str. 33), Uredbe Sveta (EU) št. 1011/2011 z dne 13. oktobra 2011 o spremembah Uredbe št. 442/2011 (UL L 269, str. 18), Sklepa Sveta 2011/735/SZVP z dne 14. novembra 2011 o spremembah Sklepa 2011/273 (UL L 296, str. 53), Izvedbenega sklepa Sveta 2011/736/SZVP z dne 14. novembra 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273 (UL L 296, str. 55), Uredbe Sveta (EU) št. 1150/2011 z dne 14. novembra 2011 o spremembi Uredbe št. 442/2011 (UL L 296, str. 1), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1151/2011 z dne 14. novembra 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011 (UL L 296, str. 3), Sklepa Sveta 2011/782/SZVP z dne 1. decembra 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji in razveljavitvi Sklepa 2011/273 (UL L 319, str. 56), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1244/2011 z dne 1. decembra 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011 (UL L 319, str. 8), Uredbe Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji in razveljavitvi Uredbe št. 442/2011 (UL L 16, str. 1), Sklepa Sveta 2012/206/SZVP z dne 23. aprila 2012 o spremembi Sklepa 2011/782 (UL L 110, str. 36), Izvedbenega sklepa Sveta 2012/256/SZVP z dne 14. maja 2012 o izvajanju Sklepa Sveta 2011/782 (UL L 126, str. 9), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 410/2012 z dne 14. maja 2012 o izvajanju člena 32(1) Uredbe št. 36/2012 (UL L 126, str. 3), Uredbe Sveta (EU) št. 509/2012 z dne 15. junija 2012 o spremembi Uredbe št. 36/2012 (UL L 156, str. 10), Sklepa Sveta 2012/322/SZVP z dne 20. junija 2012 o spremembi Sklepa 2011/782 (UL L 165, str. 45), Izvedbenega sklepa Sveta 2012/335/SZVP z dne 25. junija 2012 o izvajanju Sklepa Sveta 2011/782 (UL L 165, str. 80), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 544/2012/SZVP z dne 25. junija 2012 o izvajanju člena 32(1) Uredbe št. 36/2012 (UL L 165, str. 20), Uredbe Sveta (EU) št. 545/2012 z dne 25. junija 2012 o spremembi Uredbe št. 36/2012 (UL L 165, str. 23), Sklepa Sveta 2012/420/SVZP z dne 23. julija 2012 o spremembi Sklepa 2011/782 (UL L 196, str. 59), Izvedbenega sklepa Sveta 2012/424/SZVP z dne 23. julija 2012 o izvajanju Sklepa 2011/782 (UL L 196, str. 81), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 673/2012 z dne 23. julija 2012 o izvajanju člena 32(1) Uredbe št. 36/2012 (UL L 196, str. 8), Sklepa Sveta 2012/739/SZVP z dne 29. novembra 2012 o omejevalnih ukrepih proti Siriji in razveljavitvi Sklepa 2011/782 (UL L 330, str. 21), Izvedbenega sklepa Sveta 2013/185/SZVP z dne 22. aprila 2013 o izvajanju Sklepa 2012/739 (UL L 111, str. 77), Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 363/2013 z dne 22. aprila 2013 o izvajanju Uredbe št. 36/2012 (UL L 111, str. 1) in Sklepa Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013 o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL L 147, str. 14), v delu, v katerem se ti akti nanašajo na tožečo stranko,
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi M. van der Woude, predsednik, I. Wiszniewska-Białecka, sodnica, in I. Ulloa Rubio (poročevalec), sodnik,
sodna tajnica: C. Heeren, administratorka,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 11. junija 2014
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka, A. Jaber, je sirski državljan, ki je po izobrazbi strojni inženir in ki razvija gospodarsko dejavnost v panogi jeklarstva, gradbenih materialov ter uvoza in izvoza kmetijskih proizvodov.
Sklep 2011/273 in Uredba št. 442/2011
2 Ker Svet Evropske unije ostro obsoja nasilno zatiranje miroljubnih demonstracij v različnih krajih po celotni Siriji in sirske organe poziva, naj se vzdržijo uporabe sile, je 9. maja 2011 sprejel Sklep 2011/273/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL L 121, str. 11). Glede na resnost položaja je Svet vzpostavil embargo na orožje, prepoved izvoza opreme, ki bi se lahko uporabljala za notranjo represijo, omejitve glede sprejemanja v Evropsko unijo nekaterih oseb in subjektov, odgovornih za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, ter zamrznitev njihovih sredstev in gospodarskih virov.
3 Imena oseb, odgovornih za nasilno zatiranje civilnega prebivalstva v Siriji, ter imena fizičnih in pravnih oseb ter subjektov, ki so z njimi povezani, so navedena v Prilogi k Sklepu 2011/273. Svet lahko v skladu s členom 5(1) tega sklepa na predlog države članice ali visokega predstavnika Unije za zunanje zadeve in varnostno politiko navedeno prilogo spremeni. Imena tožeče stranke na tem seznamu ni.
4 Ker nekateri omejevalni ukrepi proti Siriji spadajo na področje uporabe Pogodbe DEU, je Svet sprejel Uredbo (EU) št. 442/2011 z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL L 121, str. 1). Ta uredba je v bistvenem enaka Sklepu 2011/273, vendar so v njej predvidene možnosti za sprostitev zamrznjenih sredstev. Seznam oseb, subjektov in organov, bodisi spoznanih za odgovorne za zadevno zatiranje bodisi povezanih s temi odgovornimi, iz Priloge II k tej uredbi je enak seznamu iz Priloge k Sklepu 2011/273. Imena tožeče stranke na tem seznamu ni. Na podlagi člena 14(1) in (4) Uredbe št. 442/2011 Svet, kadar odloči, da se bodo za fizično ali pravno osebo, subjekt ali organ uporabljali zadevni omejevalni ukrepi, ustrezno spremeni Prilogo II in v rednih časovnih presledkih, najmanj pa vsakih 12 mesecev pregleduje seznam iz te priloge.
5 Svet je z Izvedbenim sklepom 2011/488/SZVP z dne 1. avgusta 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273 (UL L 199, str. 74) spremenil Sklep 2011/273, zlasti z namenom, da bi se zadevni omejevalni ukrepi uporabili za druge osebe in subjekte. V vrstici 4 razpredelnice v prilogi k navedenemu sklepu so poleg imena tožeče stranke različne navedbe, kot je datum vpisa navedenega imena na zadevni seznam, v obravnavanem primeru „1. avgust 2011“, kraj rojstva in ti razlogi:
„Povezan z Mahirjem al-Assadom v okviru milice Šabiha. Neposredno sodelovanje pri represiji in nasilju nad civilnim prebivalstvom in koordinacija skupin milice Šabiha.“
6 Istega dne je Svet na podlagi člena 215(2) PDEU in Sklepa 2011/273 sprejel Izvedbeno uredbo (EU) št. 755/2011 o izvajanju Uredbe (EU) št. 442/2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL L 99, str. 33). V njej je v vrstici 4 razpredelnice v prilogi k navedeni izvedbeni uredbe ime tožeče stranke navedeno z enakimi podatki in razlogi, kot so navedeni v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2011/488.
7 Svet je 2. avgusta 2011 v Uradnem listu Evropske unije objavil Obvestilo za osebe, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu 2011/273, kot se izvaja z Izvedbenim sklepom 2011/488, in Uredbi št. 442/2011, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo št. 755/2011 (UL C 227, str. 3).
8 Tudi Sklep 2011/273 in Uredba št. 442/2011 sta se izvajala ali spreminjala med drugim s temi akti, v katerih ime tožeče stranke ni navedeno na seznamih iz prilog:
– Izvedbenim sklepom Sveta 2011/302/SZVP z dne 23. maja 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273 (UL L 136, str. 91) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 504/2011 z dne 23. maja 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011 (UL L 136, str. 45);
– Izvedbenim sklepom Sveta 2011/367/SZVP z dne 23. junija 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273 (UL L 164, str. 14) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 611/2011 z dne 23. junija 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011 (UL L 164, str. 1);
– Izvedbenim sklepom Sveta 2011/515/SZVP z dne 23. avgusta 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273 (UL L 218, str. 20), Izvedbenim sklepom Sveta (EU) št. 843/2011 z dne 23. avgusta 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011 (UL L 218, str. 1);
– Sklepom Sveta 2011/522/SZVP z dne 2. septembra 2011 o spremembi Sklepa 2011/273 (UL L 228, str. 16) in Uredbo Sveta (EU) št. 878/2011 z dne 2. septembra 2011 o spremembi Uredbe št. 442/2011 (UL L 228, str. 1);
– Sklepom Sveta 2011/628/SZVP z dne 23. septembra 2011 o spremembah Sklepa 2011/273 (UL L 247, str. 17) in Uredbo Sveta (EU) št. 950/2011 z dne 23. septembra 2011 o spremembi Uredbe št. 442/2011 (UL L 247, str. 3);
– Sklepom Sveta 2011/684/SZVP z dne 13. oktobra 2011 o spremembi Sklepa 2011/273 (UL L 269, str. 33) in Uredbo Sveta (EU) št. 1011/2011 z dne 13. oktobra 2011 o spremembah Uredbe št. 442/2011 (UL L 269, str. 18);
– Sklepom Sveta 2011/735/SZVP z dne 14. novembra 2011 o spremembah Sklepa 2011/273 (UL L 296, str. 53) in Uredbo Sveta (EU) št. 1150/2011 z dne 14. novembra 2011 o spremembi Uredbe št. 442/2011 (UL L 296, str. 1);
– Izvedbenim sklepom Sveta 2011/736/SZVP z dne 14. novembra 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273 (UL L 296, str. 55) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1151/2011 z dne 14. novembra 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011 (UL L 296, str. 3);
– Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1244/2011 z dne 1. decembra 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011 (UL L 319, str. 8).
Sklep 2011/782 in Uredba št. 36/2012
9 Svet je s Sklepom 2011/782/SZVP z dne 1. decembra 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji in razveljavitvi Sklepa 2011/273 (UL L 319, str. 56) ugotovil, da je zaradi resnosti razmer v Siriji potrebna uvedba dodatnih omejevalnih ukrepov. Zaradi jasnosti so bili ukrepi, uvedeni s Sklepom 2011/273, in dodatni ukrepi združeni v en sam pravni instrument. V členu 18 Sklepa 2011/782 so določene omejitve vstopa na ozemlje Unije, v členu 19 pa zamrznitev sredstev in gospodarskih virov osebam in subjektom, katerih ime je navedeno v Prilogi I k temu sklepu. Ime tožeče stranke je navedeno v vrstici 34 razpredelnice z zadevnim seznamom pod naslovom „A. Osebe“ z enakimi podatki in razlogi, kot so navedeni v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2011/488.
10 Svet je 2. decembra 2011 v Uradnem listu objavil Obvestilo osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2011/782 in Uredbe št. 442/2011, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo št. 1244/2011 (UL C 351, str. 14).
11 Uredba št. 442/2011 je bila nadomeščena z Uredbo Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji in razveljavitvi Uredbe št. 442/2011 (UL L 16, str. 1). Ime tožeče stranke je v vrstici 34 razpredelnice Priloge II te uredbe navedeno z enakimi podatki in razlogi, kot so navedeni v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2011/488.
12 Svet je 24. januarja 2012 v Uradnem listu objavil Obvestilo za osebe in subjekte, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu 2011/782, kot se izvaja z Izvedbenim sklepom Sveta 2012/37/SZVP, in v Uredbi št. 36/2012, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 55/2012, o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL C 19, str. 5).
13 Tudi Sklep 2011/782 in Uredba št. 36/2012 sta se izvajala ali spreminjala med drugim s temi akti, v katerih ime tožeče stranke ni navedeno na seznamih iz prilog:
– Sklepom Sveta 2012/122/SZVP z dne 27. februarja 2012 o spremembi Sklepa 2011/782 (UL L 54, str. 14) in Uredbo Sveta (EU) št. 168/2012 z dne 27. februarja 2012 o spremembi Uredbe št. 36/2012 (UL L 54, str. 1);
– Izvedbenim sklepom Sveta 2012/172/SZVP z dne 23. marca 2012 o izvajanju Sklepa 2011/782 (UL L 87, str. 103) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 266/2012 z dne 23. marca 2012 o izvajanju člena 32(1) Uredbe št. 36/2012 (UL L 87, str. 45);
– Sklepom Sveta 2012/206/SZVP z dne 23. aprila 2012 o spremembi Sklepa 2011/782 (UL L 110, str. 36);
– Izvedbenim sklepom Sveta 2012/256/SZVP z dne 14. maja 2012 o izvajanju Sklepa 2011/782 (UL L 126, str. 9) in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 410/2012 z dne 14. maja 2012 o izvajanju člena 32(1) Uredbe št. 36/2012 (UL L 126, str. 3);
– Uredbo Sveta (EU) št. 509/2012 z dne 15. junija 2012 o spremembi Uredbe št. 36/2012 (UL L 156, str. 10);
– Sklepom Sveta 2012/322/SZVP z dne 20. junija 2012 o spremembi Sklepa 2011/782 (UL L 165, str. 45);
– Izvedbenim sklepom Sveta 2012/335/SZVP z dne 25. junija 2012 o izvajanju Sklepa 2011/782 (UL L 165, str. 80), Izvedbeno uredbo Sveta (EU) 544/2012 z dne 25. junija 2012 o izvajanju člena 32(1) Uredbe št. 36/2012 (UL L 165, str. 20), Uredbo Sveta (EU) št. 545/2012 z dne 25. junija 2012 o spremembi Uredbe št. 36/2012 (UL L 165, str. 23);
– Sklepom Sveta 2012/420/SZVP z dne 23. julija 2012 o spremembi Sklepa 2011/782 (UL L 196, str. 59), Izvedbenim sklepom Sveta 2012/424/SZVP z dne 23. julija 2012 o izvajanju Sklepa 2011/782 (UL L 196, str. 81), in Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 673/2012 z dne 23. julija 2012 o izvajanju člena 32(1) Uredbe št. 36/2012 (UL L 196, str. 8).
Sklep 2012/739
14 S Sklepom Sveta 2012/739/SZVP z dne 29. novembra 2012 o omejevalnih ukrepih proti Siriji in razveljavitvi Sklepa 2011/782 (UL L 330, str. 21) so bili zadevni omejevalni ukrepi združeni v en sam pravni instrument. Ime tožeče stranke je navedeno v vrstici 33 razpredelnice v Prilogi I k Sklepu 2012/739 z enakimi podatki in razlogi, kot so navedeni v Prilogi k Izvedbenemu sklepu 2011/488.
15 Svet je 30. novembra 2012 v Uradnem listu objavil Obvestilo osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi iz Sklepa 2012/739 in Uredbe št. 36/2012, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 1117/2012, o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji (UL C 370, str. 6).
16 Namen Izvedbenega sklepa Sveta 2013/185/SZVP z dne 22. aprila 2013 o izvajanju Sklepa 2012/739 (UL L 111, str. 77) je posodobiti seznam oseb in subjektov, za katere se uporabljajo omejevalni ukrepi iz Priloge I k Sklepu 2012/739. Ime tožeče stranke je navedeno v vrstici 33 razpredelnice v Prilogi I z enakimi podatki in razlogi, kot so navedeni v prilogi k Izvedbenemu sklepu 2011/488.
17 Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 363/2013 z dne 22. aprila 2013 o izvajanju Uredbe št. 36/2012 (UL L 111, str. 1) vsebuje enake podatke in razloge, kot so navedeni v prilogi k Izvedbenemu sklepu 2011/488.
18 Svet je 23. aprila 2013 v Uradnem listu objavil Obvestilo osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu 2012/739, kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom 2013/185, in v Uredbi št. 36/2012, kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo št. 363/2013 (UL C 115, str. 5).
Sklep 2013/255
19 Svet je 31. maja 2013 sprejel Sklep 2013/255/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji (UL L 147, str. 14). Ime tožeče stranke je navedeno v vrstici 33 razpredelnice v Prilogi I k navedenemu sklepu z enakimi podatki in razlogi, kot so navedeni v prilogi k Izvedbenemu sklepu 2011/488.
20 Svet je 1. junija 2013 v Uradnem listu objavil Obvestilo osebam in subjektom, za katere veljajo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu 2013/255 in Uredbi št. 36/2012 (UL C 155, str. 1).
Postopek in predlogi strank
21 Tožeča stranka je 26. decembra 2011 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila to tožbo za razglasitev ničnosti Sklepa 2011/273, kakor se je izvajal ali je bil spremenjen do dneva vložitve navedene tožbe, vključno z vsemi sklepi o spremembah ali izvedbenimi sklepi, Uredbe št. 442/2011, kakor se je izvajala ali je bila spremenjena do dneva vložitve te tožbe, vključno z vsemi uredbami o spremembah ali izvedbenimi uredbami, in Sklepa 2011/782, kakor je bil izvajan ali spremenjen do dneva vložitve zadevne tožbe, v delih, v katerih se ti akti nanašajo nanjo.
22 Tožeča stranka je z ločeno vlogo 26. decembra 2011 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča v skladu s členom 76a Poslovnika Splošnega sodišča vložila zahtevo za hitri postopek.
23 Splošno sodišče (šesti senat) je s sklepom z dne 29. marca 2012 predlog za hitri postopek zavrnilo.
24 Svet je 20. februarja 2012 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložil odgovor na tožbo.
25 Tožeča stranka je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 13. februarja 2012, zaprosila za dovoljenje za spremembo predlogov v zvezi z Izvedbenim sklepom Sveta 2012/37/SZVP z dne 23. januarja 2012 o izvajanju Sklepa 2011/782 (UL L 19, str. 33), Izvedbeno uredbo Sveta (EU) št. 55/2012 z dne 23. januarja 2012 o izvajanju člena 33(1) Uredbe št. 36/2012 (UL L 19, str. 6) in Uredbo št. 36/2012. Svet je v dopisu, vloženem v sodno tajništvo Splošnega sodišča 16. marca 2012, posredoval svoja stališča o predlogu tožeče stranke, pri čemer je med drugim poudaril, prvič, da tožeča stranka v prvih dveh aktih, ki ju navaja, ni navedena, in drugič, da je bila tožba zoper Uredbo št. 36/2012 vložena prepozno. Splošno sodišče je s sklepom z dne 4. aprila 2012 tožeči stranki dovolilo vložitev vloge za spremembo predlogov, vendar zgolj glede Uredbe št. 36/2012. Tožeča stranka je vlogo za spremembo predlogov v navedeno sodno tajništvo vložila 15. junija 2012. Svet je z dopisom, vloženim v sodno tajništvo 29. junija 2012, posredoval svoja stališča o tej vlogi za spremembo predlogov.
26 Tožeča stranka je 30. marca 2012 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila vlogo in z njo zaprosila za dovoljenje za spremembo predlogov v zvezi z Uredbo št. 168/2012, Sklepom 2012/122, Izvedbeno uredbo št. 266/2012 in Izvedbenim sklepom 2012/172. Svet je 24. aprila 2014 v navedeno sodno tajništvo vložil dopis, s katerim je posredoval svoja stališča o predlogu tožeče stranke, pri čemer je poudaril, da tožeča stranka v aktih, ki jih navaja, ni navedena. Splošno sodišče s sklepom z dne 1. junija 2012 ni dovolilo vložitve vloge za spremembo predlogov.
27 Tožeča stranka je 24. maja 2012 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložila vlogo za dovoljenje za spremembo predlogov v zvezi s Sklepom 2012/206. Tožeča stranka je vlogo za spremembo predlogov v navedeno sodno tajništvo vložila 22. junija 2012. Svet je z dopisom, vloženim v to sodno tajništvo 3. julija 2012, nasprotoval spremembi predlogov, ker tožeča stranka v navedenem sklepu ni navedena.
28 Tožeča stranka je 22. junija 2012 v sodnem tajništvu Splošnega sodišča z vlogo zaprosila za dovoljenje za spremembo predlogov v zvezi z Izvedbenim sklepom 2012/256 in Izvedbeno uredbo št. 410/2012. Tožeča stranka je vlogo za spremembo predlogov v navedeno sodno tajništvo vložila 23. julija 2012. Svet je z dopisom, vloženim v to sodno tajništvo 9. avgusta 2012, nasprotoval spremembi predlogov, ker tožeča stranka v navedenih aktih ni bila navedena.
29 Tožeča stranka je svoje predloge spremenila z vlogo z dne 31. julija 2012, ki jo je vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča, pri čemer je predlagala tudi razglasitev ničnosti Uredbe št. 509/2012, Sklepa 2012/322, Izvedbenega sklepa 2012/335, Izvedbene uredbe št. 2012/544, Uredbe št. 545/212, Izvedbene uredbe št. 673/2012, Sklepa 2012/420 in Izvedbenega sklepa 2012/424. Svet je z dopisom, vloženim v sodno tajništvo Splošnega sodišča 9. avgusta 2012, nasprotoval spremembi predlogov, ker tožeča stranka v navedenih aktih ni bila navedena.
30 Tožeča stranka je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 7. decembra 2012, zaprosila za dovoljenje za spremembo predlogov v zvezi s Sklepom 2012/739. Tožeča stranka je vlogo za spremembo predlogov v navedeno sodno tajništvo vložila 7. januarja 2013. Svet z dopisom, vloženim v to sodno tajništvo 21. januarja 2013, navedeni spremembi predlogov ni nasprotoval.
31 Tožeča stranka je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 24. maja 2013, zaprosila za dovoljenje za spremembo predlogov v zvezi s Sklepom Sveta 2013/109/SZVP z dne 28. februarja 2013 o spremembi Sklepa 2012/739 (UL L 58, str. 8), Uredbo Sveta (EU) št. 325/2013 z dne 10. aprila 2013 o spremembi Uredbe št. 36/2012 (UL L 102, str. 1), Izvedbenim sklepom 2013/185, Sklepom Sveta 2013/186/SZVP z dne 22. aprila 2013 o spremembi Sklepa 2012/739 (UL L 111, str. 101) in Izvedbeno uredbo št. 363/2013. Tožeča stranka je z vlogo, vloženo v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 24. junija 2013, svoje predloge spremenila, pri čemer je predlagala zgolj razglasitev ničnosti Izvedbene uredbe št. 363/2013, Izvedbenega sklepa 2013/185 in Sklepa 2013/255. Svet z dopisom, vloženim v to sodno tajništvo 17. julija 2013, navedeni spremembi predlogov ni nasprotoval.
32 Po spremembi sestave senatov Splošnega sodišča je bil sodnik poročevalec razporejen v sedmi senat, zato je bila ta zadeva dodeljena temu senatu.
33 Na podlagi poročila sodnika poročevalca je Splošno sodišče odločilo, da začne ustni postopek ter na podlagi ukrepov procesnega vodstva iz člena 64 Poslovnika stranki pozvalo, naj odgovorita na nekaj pisnih vprašanj in predložita nekatere dokumente. Svet je ta poziv izpolnil. Zastopnik tožeče stranke pa je Splošno sodišče obvestil, da na pisna vprašanja ne bo odgovoril.
34 Stranki sta na obravnavi 11. junija 2014 podali ustne navedbe in odgovorili na vprašanja Splošnega sodišča.
35 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– Sklep 2011/273, Uredbo št. 442/2011, Izvedbeni sklep 2011/302, Izvedbeno uredbo št. 504/2011, Izvedbeni sklep 2011/367, Izvedbeno uredbo št. 611/2011, Izvedbeni sklep 2011/488, Izvedbeno uredbo št. 755/2011, Izvedbeni sklep 2011/515, Izvedbeno uredbo št. 843/2011, Sklep 2011/522, Uredbo št. 878/2011, Sklep 2011/628, Uredbo št. 950/2011, Sklep 2011/684, Uredbo št. 1011/2011, Sklep 2011/735, Izvedbeni sklep 2011/736, Uredbo št. 1150/2011, Izvedbeno uredbo št. 1151/2011, Sklep 2011/782, Izvedbeno uredbo št. 1244/2011, Uredbo št. 36/2012, Sklep 2012/206, Izvedbeni sklep 2012/256, Izvedbeno uredbo št. 410/2012, Uredbo št. 509/2012, Sklep 2012/322, Izvedbeni sklep 2012/335, Izvedbeno uredbo št. 544/2012, Uredbo št. 545/2012, Sklep 2012/420, Izvedbeni sklep 2012/424, Izvedbeno uredbo št. 673/2012, Sklep 2012/739, Izvedbeni sklep 2013/185, Izvedbeno uredbo št. 363/2013 in Sklep 2013/255 v delu, v katerem se nanašajo nanjo, razglasi za nične;
– Svetu naloži plačilo stroškov.
36 Svet Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– ugotovi, da je sprememba predlogov, ki se nanašajo na Uredbo št. 36/2012, Sklep 2012/206, Izvedbeno uredbo št. 410/2012, Izvedbeni sklep 2012/256, Uredbo št. 509/2012, Sklep 2012/322, Izvedbeni sklep 2012/335, Izvedbeno uredbo št. 2012/544, Uredbo št. 545/2012, Izvedbeno uredbo št. 673/2012, Sklep 2012/420 in Izvedbeni sklep 2012/424, nedopustna;
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
Dopustnost
37 Svet, ne da bi uveljavljal izjemo iz člena 114 Poslovnika, zatrjuje delno nedopustnost te tožbe, ker je bila vložena prepozno in ker tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa.
Prepozno vložena tožba
38 V skladu s členom 263, šesti odstavek, PDEU je treba ničnostno tožbo vložiti v dveh mesecih od objave izpodbijanega akta ali njegovega uradnega obvestila tožniku; če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel. Kadar začne teči rok za vložitev tožbe proti aktu institucije z dnem objave akta, začne v skladu s členom 102(1) Poslovnika ta rok teči po izteku 14. dne po objavi akta v Uradnem listu Evropske unije. Poleg tega se v skladu s členom 102(2) tega poslovnika ta rok zaradi oddaljenosti podaljša za enkratno obdobje desetih dni.
39 Poleg tega začne na področju omejevalnih ukrepov rok za vložitev ničnostne tožbe zoper akt, s katerim so navedeni ukrepi naloženi osebi ali subjektu, teči izključno bodisi od datuma posamične obvestitve zadevne osebe o tem aktu, če je njen naslov znan, bodisi od objave obvestila v Uradnem listu, če zadevne osebe o tem aktu ni bilo mogoče neposredno obvestiti (sodba Sodišča z dne 23. aprila 2013, Gbagbo in drugi proti Svetu, od C‑478/11 P do C‑482/11 P, točke od 59 do 62).
40 Ker Poslovnik v členu 102(1) določa dodatni rok štirinajstih dni za vložitev tožbe zoper akte, objavljene v Uradnem listu, je treba ugotoviti, da je treba to določbo po analogiji uporabiti tudi takrat, kadar je dogodek, ki sproži tek roka za vložitev tožbe, obvestilo o navedenih aktih, ki je prav tako objavljeno v Uradnem listu. Isti razlogi, ki so utemeljevali odobritev dodatnega roka štirinajstih dni glede objavljenih aktov, namreč, drugače kot za posamične obvestitve, veljajo glede objavljenih obvestil (sodba Splošnega sodišča z dne 4. februarja 2014, Syrian Lebanese Commercial Bank proti Svetu, T‑174/12 in T‑80/13, točki 64 in 65).
41 Prvič, glede začetne vloge je treba poudariti, da je bila ta v tajništvu Splošnega sodišča vložena 26. decembra 2011.
42 Na eni strani je treba ugotoviti, da je bila tožba v delu, v katerem je tožeča stranka z njo zahtevala razglasitev ničnosti Sklepa 2011/273, kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom 2011/488, in Uredbe št. 442/2011, kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo št. 755/2011, vložena prepozno.
43 Svet namreč tožeče stranke ni posamično obvestil. Pozornost oseb, za katere se uporabijo omejevalni ukrepi, določeni v Sklepu 2011/273, kot se izvaja z Izvedbenim sklepom 2011/488, in Uredbi št. 442/2011, kot se izvaja z Izvedbeno uredbo št. 755/2011, je pritegnil z obvestilom, objavljenim v Uradnem listu 2. avgusta 2011 (glej točko 7 zgoraj). Rok za vložitev tožbe se je tako iztekel 26. oktobra 2011, torej precej pred datumom vložitve tožbe.
44 Tožeča stranka Svetu vseeno očita, da ji Sklepa 2011/273, kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom 2011/488, in Uredbe št. 442/2011, kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo št. 755/2011, ni posamično vročil. V zvezi s tem navaja, da je trditev, da Svet ni poznal njenega naslova, v protislovju z njenim dokazanim statusom poslovneža in z njeno splošno prepoznavnostjo v sirski gospodarski eliti. Dalje trdi, da rok za vložitev tožbe začne teči šele po postopku pregleda pri Svetu, ki naj bi bil v obravnavanem primeru končan šele 5. januarja 2012, torej na dan, ko je Svet prvič odgovoril na zahtevo za pregled, ki jo je podala tožeča stranka.
45 Glede trditve tožeče stranke, da bi ji odločbe morale biti vročene posamično, ker je bil njen naslov znan, je treba najprej ugotoviti, da člen 5(2) Sklepa 2011/273 določa, da Svet zadevno osebo ali subjekt o svojem sklepu, vključno z razlogi za uvrstitev njenega imena na seznam oseb in subjektov, zoper katere se uporabijo omejevalni ukrepi, obvesti bodisi neposredno, če je njen naslov znan, bodisi z objavo obvestila, s čimer navedeni osebi ali subjektu da možnost, da predloži pripombe.
46 Dalje, opozoriti je treba, da v skladu s sodno prakso Svet ne more svobodno in samovoljno izbirati načina sporočanja svojih sklepov zainteresiranim osebam. Iz točke 61 zgoraj navedene sodbe Gbagbo in drugi proti Svetu je namreč razvidno, da je Sodišče dovolilo posredno obvestitev o aktih, za katere je bila predlagana razglasitev ničnosti, z objavo obvestila v Uradnem listu samo v primerih, če Svet zainteresiranih oseb ne more uradno obvestiti.
47 V obravnavanem primeru Svetu ni mogoče očitati, da tožeči stranki ni poslal uradnega obvestila. Ugotoviti je namreč treba, da imajo institucije Unije v Siriji za iskanje zasebnih naslovov vseh fizičnih oseb, ki jih omejevalni ukrepi zadevajo, na voljo le omejena sredstva, zlasti v času upora. Poleg tega je praksa Sveta, da zadevnim fizičnim osebam pošlje uradno obvestilo na samo en konkreten naslov, če je znan, ne pa na njihov poslovni naslov, upravičena, kajti v nasprotnem primeru bi uradno obvestilo lahko odprle in prebrale tretje osebe, omejevalni ukrepi pa so občutljivo področje. Svet v obravnavanem primeru torej ni imel druge možnosti, kot sporočiti vpis imena tožeče stranke na seznam oseb, zoper katere se uporabijo omejevalni ukrepi, z objavo obvestila v Uradnem listu.
48 Trditve tožeče stranke, da rok za vložitev tožbe začne teči šele po postopku pregleda pri Svetu, je treba zavrniti. V zvezi s tem zadošča spomniti, da je v skladu s členom 263, šesti odstavek, PDEU rok za vložitev tožbe zoper akt institucije Unije dva meseca od objave izpodbijanega akta ali njegovega uradnega obvestila tožniku; če tega ni bilo, pa od dneva, ko je zanj izvedel. Možnost vključitve Sveta v okviru postopka pregleda torej ne more pomeniti odstopa od tega pravila. V zvezi s tem je treba poudariti, da je v skladu z ustaljeno sodno prakso mogoče odstopiti od uporabe procesnih rokov po členu 45, drugi odstavek, Statuta Sodišča samo v izjemnih okoliščinah, nepredvidenih okoliščinah ali v primeru višje sile, saj stroga uporaba teh pravil ustreza zahtevam po pravni varnosti in nujnosti, da se izogne vsakršni diskriminaciji ali samovoljnemu ravnanju pri vodenju sodnih postopkov (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 26. novembra 1985, Cockerill-Sambre proti Komisiji, 42/85, Recueil, str. 3749, točka 10, in sklepa Sodišča z dne 5. februarja 1992, Francija proti Komisiji, C‑59/91, Recueil, str. I‑525, točka 8, in z dne 7. maja 1998, Irska proti Komisiji, C‑239/97, Recueil, str. I‑2655, točka 7).
49 Na drugi strani je treba ugotoviti, da je bila tožba v delu, v katerem tožeča stranka z njo zahteva razglasitev ničnosti Sklepa 2011/782, vložena v roku, določenem v členu 263, šesti odstavek, PDEU v povezavi s členom 102(2) Poslovnika. V zvezi s tem je treba poudariti, da ker je Svet pozornost oseb in subjektov, na katere se nanaša navedeni sklep, pritegnil z obvestilom, ki je bilo v Uradnem listu objavljeno 2. decembra (glej točko 10 zgoraj), je bila tožba, vložena 26. decembra 2011, glede na ta sklep pravočasna. Zato ni treba upoštevati drugih dejavnikov, kot je datum objave v Uradnem listu ali datum posamičnega uradnega obvestila tožeči stranki.
50 Iz tega sledi, da ni mogoče šteti, da je tožba v delu, v katerem se nanaša na predlog za razglasitev ničnosti Sklepa 2011/273, kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom 2011/488, in Uredbe št. 442/2011, kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo št. 755/2011, vložena pravočasno. Pravočasno pa je vložena v delu, v katerem se nanaša na Sklep 2011/782.
51 Drugič, glede vlog za spremembo predlogov je treba ugotoviti, da so bile v skladu s členom 263, šesti odstavek, PDEU vložene pravočasno (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 6. septembra 2013, Iranian Offshore Engineering & Construction proti Svetu, T‑110/12, točki 16 in 17). Vse so bile namreč vložene v roku dve mesecev od datuma sprejetja akta (glej točke od 25 do 31 zgoraj). Zato ni treba upoštevati drugih dejavnikov, kot je datum objave v Uradnem listu ali datum posamičnega uradnega obvestila tožeči stranki.
52 Glede na navedeno je treba ugotoviti, da so vse vloge za spremembo predlogov dopustne ratione temporis.
Pravni interes
53 V skladu s členom 263, četrti odstavek, PDEU „[f]izične ali pravne osebe lahko pod pogoji iz prvega in drugega odstavka vložijo tožbe zoper nanje naslovljene akte ali zoper akte, ki se nanje neposredno in posamično nanašajo, in zoper predpise, ki se nanje neposredno nanašajo, a ne potrebujejo izvedbenih ukrepov“.
54 V skladu z ustaljeno sodno prakso je ničnostna tožba fizične ali pravne osebe dopustna, če ima ta oseba obstoječi in dejanski interes za razglasitev ničnosti izpodbijanega akta (sodba Sodišča z dne 13. julija 2000, Parlament proti Richardu, C‑174/99 P, Recueil, str. I‑6189, točka 33, in sodba Splošnega sodišča z dne 28. septembra 2004, MCI proti Komisiji, T‑310/00, ZOdl., str. II‑3253, točka 44).
55 Pravni interes mora obstajati do razglasitve sodne odločbe, kar predpostavlja, da ima lahko stranka, ki je vložila tožbo, zaradi predmeta ali pričakovanega izida tožbe korist (sodba Sodišča z dne 7. junija 2007, Wunenburger proti Komisiji, C‑362/05 P, ZOdl., str. I‑4333, točka 42, in sklep Splošnega sodišča z dne 7. decembra 2011, Fellah proti Svetu, T‑255/11, neobjavljen v ZOdl., točka 12).
56 Ta korist se lahko nanaša na premoženjske in nepremoženjske interese ali prihodnje možnosti zadevne osebe (glej v tem smislu sodbo Sodišča z dne 27. junija 1973, Kley proti Komisiji, 35/72, Recueil, str. 679, točka 4, in sodbo Splošnega sodišča z dne 28. maja 1998, W proti Komisiji, T‑78/96 in T‑170/96, RecFP, str. I‑A 239 in II‑745, točka 47).
57 Svet v obravnavanem primeru trdi, da je tožba nedopustna v delu, v katerem se nanaša na akte, v katerih tožeča stranka ni navedena, ker ta torej nima nikakršnega pravnega interesa. Trdi tudi, da je ničnostna tožba, ki se nanaša na Sklep 2011/273 nedopustna zaradi neobstoja pravnega interesa, ker je bil ta akt razveljavljen in nadomeščen s Sklepom 2011/782.
– Akti, v katerih ime tožeče stranke ni navedeno
58 Prvič, v zvezi z akti, s katerimi naj tožeča stranka ne bi imela pravnega interesa, ker njeno ime v njih ni navedeno, je treba ugotoviti, da se med vsemi akti, izpodbijanimi v okviru začetne vloge, zgolj Sklep 2011/782 o razveljavitvi Sklepa 2011/273 v svojih prilogah izrecno nanaša na tožečo stranko. Tožeča stranka je zato ob vložitvi navedene vloge izkazala interes, da od Splošnega sodišča zahteva razglasitev ničnosti tega akta, saj lahko s to razglasitvijo ničnosti doseže, da se njeno ime izbriše s seznama oseb in subjektov, zoper katere se uporabijo omejevalni ukrepi proti Siriji.
59 Drugič, glede aktov, izpodbijanih v okviru vlog za spremembo predlogov, tožeča stranka predlaga razglasitev ničnosti več aktov Sveta o izvajanju ali spremembi Sklepa 2011/782, Uredbe št. 36/2012 ter sklepov 2012/739 in 2013/255.
60 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da se zgolj Uredba št. 36/2012, kakor se izvaja z Izvedbeno uredbo št. 363/2013, Sklep 2012/739, kakor se izvaja z Izvedbenim sklepom 2013/185, in Sklep 2013/255 izrecno nanašajo na tožečo stranko. V teh aktih je namreč ime tožeče stranke vpisano na seznam v zvezi z omejevalnimi ukrepi, ki so priloženi osnovnim aktom, ali pa so navedbe teh vpisov nadomeščene. Zato je treba ugotoviti, da tožeča stranka ohrani pravni interes v zvezi z njimi, saj se z razglasitvijo njihove ničnosti njeno ime lahko izbriše z zadevnih seznamov. Enako pa ne velja za druge akte, navedene v vlogah za spremembo predlogov, ki se ne sklicujejo na tožečo stranko.
61 Zato je treba tožbo ob upoštevanju ugotovitev, navedenih v točkah 50, 52, 58 in 60, zavreči kot nedopustno v delu, v katerem se nanaša na te akte:
– Sklep 2011/273, kakor se je izvajal ali bil spremenjen z izvedbenimi sklepi 2011/302, 2011/367, 2011/515 in 2011/736 ter sklepi 2011/522, 2011/628, 2011/684 in 2011/735;
– Uredbo št. 442/2011, kakor se je izvajala ali bila spremenjena z izvedbenimi uredbami št. 504/2011, št. 611/2011, št. 843/2011, št. 1151/2011 in št. 1244/2011 ter uredbami št. 878/2011, št. 950/2011, št. 1011/2011 in št. 1150/2011;
– izvedbene sklepe 2012/256, 2012/335 in 2012/424 ter sklepe 2012/206, 2012/322 in 2012/420 o izvajanju ali spremembi Sklepa 2011/782;
– izvedbene uredbe št. 410/2012, št. 2012/544 in št. 673/2012 ter uredbe št. 509/2012, št. 545/2012 in št. 325/2013 o izvajanju ali spremembi Uredbe št. 36/2012.
– Razveljavljeni in nadomeščeni akti
62 Glede aktov, v zvezi s katerimi naj tožeča stranka ne bi imela pravnega interesa, ker niso več v veljavi, je treba po vzoru Sveta poudariti, da je bil Sklep 2011/782 razveljavljen in nadomeščen s Sklepom 2012/739 in da slednji v skladu s členom 31(1) ni več v veljavi od 1. junija 2013.
63 Ugotoviti je torej treba, da sta sklepa 2011/782 in 2012/739 z datumom njune razveljavitve in poteka prenehala ustvarjati pravne učinke.
64 V skladu z ustaljeno sodno prakso tožeča stranka v okviru ničnostne tožbe lahko ohrani interes za razglasitev ničnosti akta, ki je bil med postopkom razveljavljen, če ima lahko razglasitev ničnosti tega akta pravne posledice (glej sklep Splošnega sodišča z dne 14. januarja 2013, Divandari proti Svetu, T‑497/10, neobjavljen v ZOdl., točka 19 in navedena sodna praksa).
65 Obstoj pravnega interesa tožeče stranke je treba presojati in concreto, pri tem pa upoštevati zlasti posledice domnevne nezakonitosti in naravo domnevno povzročene škode (sodba Sodišča z dne 6. junija 2013, Ayadi proti Komisiji, C‑183/12 P, točka 63).
66 Vendar mora tožeča stranka sama upravičiti pravni interes za izpodbijanje razveljavljenih aktov (sklep Splošnega sodišča z dne 15. maja 2013, Post Invest Europe proti Komisiji, T‑413/12, neobjavljen v ZOdl., točka 22).
67 V obravnavanem primeru ne iz spisa v obravnavani zadevi ne iz odgovorov, ki jih je tožeča stranka v zvezi s tem podala na obravnavi, ni razvidno, da bi od razglasitve ničnosti izpodbijanih aktov, ki niso več v veljavi, lahko imela korist. V zvezi s tem je treba poudariti zlasti, da tožeča stranka v repliki ni odgovorila na trditve Sveta, navedene v njegovi obrambi, da tožeča stranka nima več pravnega interesa za izpodbijanje razveljavljenih aktov. V teh okoliščinah tožeča stranka ni upravičila pravnega interesa v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 66 zgoraj (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 12. junija 2013, HTTS proti Svetu, T‑128/12 in T‑182/12, neobjavljena v ZOdl., točki 34 in 35, in z dne 6. septembra 2013, Bateni proti Svetu, T‑42/12 in T‑181/12, neobjavljena v ZOdl., točki 31 in 32).
68 Iz tega je razvidno, da tožeča stranka ni izkazala pravnega interesa v zvezi s sklepi 2011/782, 2012/739 in 2013/185. Splošno sodišče zato ugotavlja, da o tej tožbi ni več treba odločiti v delu, v katerem se nanaša na te akte.
Ugotovitev dopustnosti
69 Ob upoštevanju ugotovitev, navedenih v točkah od 37 do 68, je ta tožba dopustna zgolj v delu, v katerem se nanaša na Uredbo št. 36/2012, Izvedbeno uredbo št. 363/2013 in Sklep 2013/255, če se ti akti nanašajo na tožečo stranko (v nadaljevanju: izpodbijani akti).
Vsebinska presoja
70 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga. Prvi tožbeni razlog se nanaša na kršitve pravice do obrambe, obveznosti obrazložitve, pravice do zaslišanja in pravice do učinkovitega sodnega varstva. Drugi tožbeni razlog se nanaša na kršitve lastninske pravice in gospodarske svobode.
71 Tožeča stranka s prvim tožbenim razlogom Svetu očita, da je kršil njeno pravico do obrambe, obveznost obrazložitve, njeno pravico do zaslišanja in pravico do učinkovitega sodnega varstva. V zvezi s tem poudarja, da so temeljne pravice v skladu s sodno prakso sestavni del temeljnih načel prava Unije, tako da je spoštovanje navedenih pravic pogoj za zakonitost aktov, ki jih sprejme Unija.
72 V zvezi s tem tožeča stranka v bistvu navaja tri očitke.
73 Prvič, tožeča stranka Svetu očita, da ji ni poslal nobenega uradnega obvestila o razlogih za vpis njenega imena na sezname oseb, zoper katere se uporabijo omejevalni ukrepi, določeni v izpodbijanih aktih. Trdi, da pravica do učinkovitega sodnega varstva zlasti pomeni, da mora Svet osebi ali subjektu, na katerega se omejevalni ukrepi nanašajo, sporočiti razloge, zaradi katerih je njeno ime vpisano na navedene sezname. Poleg tega poudarja, da Svet ni odgovoril na njene ugovore in da se je omejil na potrditev ohranitve vpisa njenega imena na te sezname.
74 Drugič, tožeča stranka trdi, da je Svet v obravnavanem primeru kot utemeljitev za vpis njenega imena na zadevne sezname navedel zgolj ohlapne in splošne ugotovitve. V zvezi s tem opozarja, da je v skladu s sodno prakso spoštovanje obveznosti obrazložitve, ker osebe in subjekti, na katere se nanašajo omejevalni ukrepi, nimajo pravice do predhodnega zaslišanja, še toliko pomembnejše. Ta obrazložitev bi se morala nanašati ne le na pravne podlage za uporabo zadevnega akta, ampak tudi na specifične in konkretne razloge, zaradi katerih Svet v okviru uresničevanja diskrecijske pravice meni, da je treba za zadevne osebe ali subjekte uporabiti omejevalne ukrepe. Nazadnje, trdi, da nezadostne obrazložitve aktov Unije ni mogoče upravičiti z obrazložitvijo, podano v okviru postopka pred sodiščem Unije.
75 Tretjič, tožeča stranka izpodbija razloge za vpis njenega imena na zadevne sezname in trdi, da Svet ni izpolnil obveznosti glede dokaznega bremena, ki ga ima v zvezi s tem.
76 Svet trditve tožeče stranke izpodbija.
77 Splošno sodišče meni, da je treba najprej preučiti tretji očitek.
78 V podporo tretjemu očitku tožeča stranka trdi, da Svet ni pravno zadostno dokazal razlogov, ki bi upravičevali vpis njenega imena na zadevne sezname. Svetu očita, da ni dokazal njene povezave z M. Al-Asaadom in milico Šabiha. Poudarja, da dokazno breme nosi Svet in da se slednji ne more opreti na domneve.
79 Svet najprej poudarja, da mora Splošno sodišče na področju omejevalnih ukrepov le izvajati nadzor, omejen na zakonitost sklepov, ki jih sprejmejo institucije Unije. Dalje, trdi, da je vpis imena tožeče stranke na zadevne sezname upravičen med drugim, če je tožeča stranka ena izmed oseb, povezanih z režimom, ki krši človekove pravice. V zvezi s tem poudarja, da je bil ukrep zamrznitve sredstev tožeče stranke sprejet na podlagi informacij, ki jih je predložila država članica in ki spadajo pod „zaupne podatke EU“. Sklicuje se tudi na informacije iz tako imenovanih odprtih virov. Navaja, da tožeča stranka kljub temu, da izpodbija točnost obrazložitve, ni navedla nobenega elementa, ki bi lahko dokazoval njeno netočnost.
80 V skladu s sodno prakso učinkovitost sodnega nadzora, ki ga zagotavlja člen 47 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah, med drugim zahteva, da se sodišče Unije v okviru nadzora zakonitosti razlogov, na katerih temelji odločitev o vpisu ali ohranitvi imena na seznamih oseb, zoper katere se uporabijo ukrepi, prepriča, da ta sklep temelji na dovolj trdni dejanski osnovi. To vključuje preverjanje dejstev, ki so navedena v obrazložitvenem memorandumu, na katerem temelji navedeni sklep, tako da sodni nadzor ni omejen na presojo abstraktne verjetnosti navedenih razlogov, temveč se nanaša na vprašanje, ali so ti razlogi, oziroma vsaj eden od njih, za katere se šteje, da so sami po sebi dovolj za utemeljitev te odločbe, utemeljeni (glej sodbo Sodišča z dne 18. julija 2013, Komisija in drugi proti Kadi, C‑584/10 P, C‑593/10 P in C‑595/10 P, v nadaljevanju: sodba Kadi II, točka 119).
81 Pristojni organ Unije mora namreč v primeru izpodbijanja dokazati utemeljenost razlogov, navedenih v zvezi z zadevno osebo, ne da bi morala zadnjenavedena predložiti negativni dokaz o neutemeljenosti navedenih razlogov. Pomembno je, da so razlogi, ki so bili navedeni v zvezi z zadevno osebo, utemeljeni z informacijami ali dokazi, ki jih predloži zadevni organ. Če na podlagi teh dokazov ni mogoče ugotoviti utemeljenosti razloga, ga sodišče Unije umakne kot podlago za zadevno odločbo o vpisu ali ohranitvi vpisa (sodba Kadi II, točke od 121 do 123).
82 V obravnavanem primeru je treba najprej ugotoviti, da so edina utemeljitev, ki jo Svet navaja v utemeljitev vpisa imena tožeče stranke na zadevne sezname, odlomki iz dokumenta z dne 25. julija 2011 z oznako „Coreu PESC/0317/11“ (dokument Sveta 5044/12). Ta dokument vsebuje enako kratko obrazložitev, kot je povzeta v izpodbijanih aktih, to je zlasti dejstvo, da je bila tožeča stranka sodelavec Maherja Al Assada v okviru milice Šabiha in da je neposredno sodelovala v zatiranju, pri čemer je podpirala milico Šabiha. Svet torej ni navedel nobenega dodatnega dokaza, s katerim bi bilo mogoče utemeljiti ali vsaj nakazati obstoj povezave med tožečo stranko in Maherjem Al Assadom.
83 Dalje, Svet je, da bi dokazal povezave med tožečo stranko in navedeno milico, svojim pisnim dokumentom priložil članke o milici Šabiha, objavljene na različnih internetnih straneh, med katerimi so internetna stran Wikipedia, uradna internetna stran Muslimanske bratovščine in internetna stran Saada Syria Forums. Ne da bi se ugotavljalo, ali so te informacije zanesljive in ali jih je Svet dejansko upošteval ob sprejetju izpodbijanih aktov, je treba ugotoviti, da je ime tožeče stranke na kratko omenjeno zgolj v dveh izmed teh dokumentov in da noben od njiju ne vsebuje dovolj natančnih informacij o tožeči stranki in njenem sodelovanju pri milici Šabiha.
84 Svet v odgovoru na vprašanje, ki mu ga je na obravnavi postavilo Splošno sodišče, ni predložil nobenega dodatnega dokaza o povezavi med tožečo stranko ter Maherjem Al Assadom na eni strani in milico Šabiha na drugi.
85 Zato dokazi, ki jih je predložil Svet, ne vsebujejo nobenega indica, s katerim bi lahko utemeljil svoje trditve, da tožeča stranka vzdržuje stik z Maherjem Al Assadom v okviru milice Šabiha ter neposredno sodeluje pri zatiranju in nasilju nad civilnim prebivalstvom in koordinaciji skupin navedene milice.
86 Iz tega sledi, da Svet ni izpolnil obveznosti glede dokaznega bremena, ki zanj velja na podlagi člena 47 Listine o temeljnih pravicah, kot jo Sodišče razlaga v zgoraj navedeni sodbi Kadi II.
87 Zato je treba tretjemu očitku, ki ga tožeča stranka navaja v okviru prvega tožbenega razloga, ugoditi in izpodbijane akte v delih, v katerih se nanašajo na tožečo stranko, razglasiti za nične, ne da bi bilo treba preučiti druge tožbene razloge, navedene v utemeljitev te tožbe.
Časovni učinki razglasitve ničnosti izpodbijanih aktov
88 Splošno sodišče lahko na podlagi člena 264, drugi odstavek, PDEU določi – če meni, da je treba – tiste učinke razveljavljenega akta, ki jih je treba šteti za dokončne. V skladu s sodno prakso ta določba sodišču Unije omogoča, da določi datum uveljavitve svojih ničnostnih sodb (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 12. decembra 2013, Nabipour in drugi proti Svetu, T‑58/12, neobjavljena v ZOdl., točki 250 in 251 in navedena sodna praksa).
89 V obravnavanem primeru Splošno sodišče iz razlogov, navedenih v nadaljevanju, meni, da je treba ohraniti časovne učinke izpodbijanih aktov do izteka roka za pritožbo iz člena 56, prvi odstavek, Statuta Sodišča, oziroma če je bila vložena pritožba, do datuma njene zavrnitve.
90 Spomniti je namreč treba, da je Unija sprejela omejevalne ukrepe proti Siriji zaradi zatiranja civilnega prebivalstva te države ter da ti ukrepi torej uresničujejo humanitarne in miroljubne cilje.
91 Zato je treba interes tožeče stranke za takojšnji učinek te sodbe o razglasitvi ničnosti uravnotežiti s splošnim interesom, ki ga uresničuje politika Unije na področju omejevalnih ukrepov v zvezi s Sirijo. Sprememba časovnih učinkov razglasitve ničnosti omejevalnega ukrepa je tako lahko utemeljena z nujnostjo zagotovitve učinkovitosti omejevalnih ukrepov in, navsezadnje, lahko temelji na nujnih preudarkih o vodenju mednarodnih odnosov Unije in njenih držav članic.
92 Če bi bili izpodbijani akti razglašeni za nične s takojšnjim učinkom v delu, v katerem se nanašajo na tožečo stranko, bi ta lahko prenesla celotno ali del svojega premoženja z območja Unije, Svet pa ne bi mogel – če bi bilo treba – v skladu s členom 266 PDEU pravočasno odpraviti s to sodbo ugotovljene nepravilnosti, to pa bi resno in nepopravljivo ogrozilo učinkovitost ukrepa o zamrznitvi sredstev, ki bi ga lahko Svet v prihodnosti sprejel zoper tožečo stranko.
93 Glede uporabe člena 266 PDEU v obravnavanem primeru je namreč treba opozoriti, da razglasitev ničnosti vpisa imena tožeče stranke na zadevne sezname s to sodbo izhaja iz dejstva, da razlogi za ta vpis niso bili podprti z zadostnimi dokazi (glej točke od 82 do 86 zgoraj). Čeprav je Svet tisti, ki odloča o načinu izvršitve te sodbe, možnost novega vpisa na sezname sama po sebi ni vnaprej izključena. V postopku ponovnega odločanja lahko namreč Svet na podlagi pravno zadostno dokazanih razlogov vnovič vpiše ime tožeče stranke na sezname.
94 Iz tega sledi, da je treba učinke sklepov in uredb, razglašenih za nične, glede tožeče stranke ohraniti vse do datuma izteka roka za pritožbo, oziroma če se pritožba vloži v tem roku, do njene morebitne zavrnitve.
Stroški
95 V skladu s členom 87(2), prvi pododstavek, Poslovnika se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Vendar lahko Splošno sodišče v skladu s členom 87(3) Poslovnika odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške, če vsaka stranka uspe samo deloma.
96 Ker sta stranki v obravnavanem primeru uspeli le deloma, se ob pravilni uporabi navedene določbe Svetu naloži, naj nosi svoje stroške in tretjino stroškov, ki jih je priglasila tožeča stranka.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)
razsodilo:
1. Tožba se, ker je prepozna, zavrže kot nedopustna v delu, v katerem se predlaga razglasitev ničnosti Izvedbenega sklepa Sveta 2011/488/SZVP z dne 1. avgusta 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji in Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 755/2011 z dne 1. avgusta 2011 o izvajanju Uredbe (EU) št. 442/2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji.
2. Tožba se kot nedopustna zavrže v delu, v katerem se predlaga razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2011/273/SZVP z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji, Uredbe Sveta (EU) št. 442/2011 z dne 9. maja 2011 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji, Izvedbenega sklepa Sveta 2011/302/SZVP z dne 23. maja 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273, Izvedbenega sklepa Sveta 2011/367/SZVP z dne 23. junija 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273, Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 504/2011 z dne 23. maja 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011, Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 611/2011 z dne 23. junija 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011, Izvedbenega sklepa Sveta 2011/515/SZVP z dne 23. avgusta 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273, Izvedbenega sklepa Sveta (EU) št. 843/2011 z dne 23. avgusta 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011, Sklepa Sveta 2011/522/SZVP z dne 2. septembra 2011 o spremembi Sklepa 2011/273, Uredbe Sveta (EU) št. 878/2011 z dne 2. septembra 2011 o spremembi Uredbe št. 442/2011, Sklepa Sveta 2011/628/SZVP z dne 23. septembra 2011 o spremembah Sklepa 2011/273, Uredbe Sveta (EU) št. 950/2011 z dne 23. septembra 2011 o spremembi Uredbe št. 442/2011, Sklepa Sveta 2011/684/SZVP z dne 13. oktobra 2011 o spremembi Sklepa 2011/273, Uredbe Sveta (EU) št. 1011/2011 z dne 13. oktobra 2011 o spremembah Uredbe št. 442/2011, Sklepa Sveta 2011/735/SZVP z dne 14. novembra 2011 o spremembah Sklepa 2011/273, Izvedbenega sklepa Sveta 2011/736/SZVP z dne 14. novembra 2011 o izvajanju Sklepa 2011/273, Uredbe Sveta (EU) št. 1150/2011 z dne 14. novembra 2011 o spremembi Uredbe št. 442/2011, Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1151/2011 z dne 14. novembra 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011, Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 1244/2011 z dne 1. decembra 2011 o izvajanju Uredbe št. 442/2011, Sklepa Sveta 2012/206/SZVP z dne 23. aprila 2012 o spremembi Sklepa 2011/782/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji, Izvedbenega sklepa Sveta 2012/256/SZVP z dne 14. maja 2012 o izvajanju Sklepa 2011/782/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji, Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 410/2012 z dne 14. maja 2012 o izvajanju člena 32(1) Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji, Uredbe Sveta (EU) št. 509/2012 z dne 15. junija 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji, Sklepa Sveta 2012/322/SZVP z dne 20. junija 2012 o spremembi Sklepa 2011/782/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji, Izvedbenega sklepa Sveta 2012/335/SZVP z dne 25. junija 2012 o izvajanju Sklepa 2011/782/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji, Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 544/2012 z dne 25. junija 2012 o izvajanju člena 32(1) Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji, Uredbe Sveta (EU) št. 545/2012 z dne 25. junija 2012 o spremembi Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji, Izvedbene uredbe Sveta (EU) št. 673/2012 z dne 23. julija 2012 o izvajanju člena 32(1) Uredbe (EU) št. 36/2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji, Sklepa Sveta 2012/420/SVZP z dne 23. julija 2012 o spremembi Sklepa 2011/782/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji in Izvedbenega sklepa Sveta 2012/424/SZVP z dne 23. julija 2012 o izvajanju Sklepa 2011/782/SZVP o omejevalnih ukrepih proti Siriji, saj se ti akti ne nanašajo na A. Jaberja.
3. O tožbi ni več treba odločati v delu, v katerem se predlaga razglasitev ničnosti Sklepa Sveta 2011/782/SZVP z dne 1. decembra 2011 o omejevalnih ukrepih proti Siriji in razveljavitvi Sklepa 2011/273, Sklepa Sveta 2012/739/SZVP z dne 29. novembra 2012 o omejevalnih ukrepih proti Siriji in razveljavitvi Sklepa 2011/782 ter Izvedbenega sklepa Sveta 2013/185/SZVP z dne 22. aprila 2013 o izvajanju Sklepa 2012/739, saj so bili ti akti razveljavljeni in nadomeščeni.
4. V delih, v katerih se ti akti nanašajo na A. Jaberja, se razglasijo za nične:
– Uredba Sveta (EU) št. 36/2012 z dne 18. januarja 2012 o omejevalnih ukrepih glede na razmere v Siriji in razveljavitvi Uredbe št. 442/2011;
– Izvedbena uredba Sveta (EU) št. 363/2013 z dne 22. aprila 2013 o izvajanju Uredbe št. 36/2012;
– Sklep Sveta 2013/255/SZVP z dne 31. maja 2013 o omejevalnih ukrepih proti Siriji.
5. Učinki sklepov in uredb, katerih ničnost je bila razglašena, se glede A. Jaberja ohranijo vse do datuma izteka roka za pritožbo, oziroma če se pritožba vloži v tem roku, do njene morebitne zavrnitve.
6. Svet Evropske unije nosi svoje stroške in tretjino stroškov, ki jih je priglasil A. Jaber.
7. A. Jaber nosi dve tretjini svojih stroškov.
Van der Woude | Wiszniewska-Białecka | Ulloa Rubio |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 13. novembra 2014.
Podpisi