Tožba, vložena 21. novembra 2023 – AH/Komisija

(Zadeva T-1093/23)

Jezik postopka: francoščina

Stranki

Tožeča stranka: AH (zastopniki: A. Guillerme, T. Bontinck in L. Burguin, odvetniki)

Tožena stranka: Evropska komisija

Predlogi

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

odločbo Urada za vodenje in plačevanje posameznih pravic (PMO) Evropske komisije z dne 9. februarja 2023, da se tožeči stranki ne prizna izselitveni dodatek, razglasi za nično;

tožeči stranki prizna pravico do izselitvenega dodatka od 1. februarja 2023;

toženi stranki naloži plačilo zneska 5.000 EUR iz naslova nepremoženjske škode, ki je nastala tožeči stranki;

toženi stranki naloži plačilo stroškov.

Tožbena razloga in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja dva tožbena razloga.

Prvi tožbeni razlog: napačna uporaba prava glede razlage člena 4(1) Priloge VII Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in očitna napaka pri presoji. Tožeča stranka ocenjuje, da je Urad „za vodenje in plačevanje posameznih pravic“ (PMO) napačno uporabil pravo in storil očitno napako pri presoji, ker ni upošteval, da ni prišlo do časovne prekinitve med dvema pogodbama, ki sta bili podpisani z dvema različnima institucijama.

Drugi tožbeni razlog: kršitev načela dobrega upravljanja, ki vključuje pravico do izjave. Po mnenju tožeče stranke je PMO kršil načelo dobrega upravljanja, ker ji je navedel, da se bodo njene pravice do izselitvenega dodatka samodejno podaljšale pri njenem novem nastopu funkcije, preden je tri dni kasneje spremenil stališče s tem, da ji je zavrnil dodelitev navedenega dodatka. Tožeča stranka dalje ocenjuje, da je PMO kršil njeno pravico do izjave, ker je bila odločba, da se ji ne prizna več izselitveni dodatek, sprejeta, ne da bi predhodno podala izjavo.

____________