Tožba, vložena 7. julija 2021 – UniCredit Bank/EOR

(Zadeva T-402/21)

Jezik postopka: nemščina

Stranki

Tožeča stranka: UniCredit Bank AG (München, Nemčija) (zastopniki: F. Schäfer, H. Großerichter in F. Kruis, odvetniki)

Tožena stranka: Enotni odbor za reševanje (EOR)

Predlog

Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

razglasi ničnost sklepa Enotnega odbora za reševanje z dne 14. aprila 2021 o izračunu predhodnih prispevkov za leto 2021 v enotni sklad za reševanje (SRB/ES/2021/22), vključno s prilogami, v delu, v katerem se nanaša na tožečo stranko;

Enotnemu odboru za reševanje naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja sedem tožbenih razlogov.

Prvi tožbeni razlog: sklep z dne 14. aprila 2021 krši bistveno postopkovno zahtevo v smislu člena 263, drugi odstavek, PDEU, ker ni bil pravilno ugotovljen.

Drugi tožbeni razlog: sklep z dne 14. aprila 2021 in njegove Priloge I, II in III kršijo bistvene postopkovne zahteve v smislu člena 263, drugi odstavek, PDEU in pravico do dobrega upravljanja, saj ne vsebujejo ustrezne obrazložitve v skladu s členom 296, drugi odstavek, PDEU, in členom 41(2)(c) Listine Evropske unije o temeljnih pravicah (v nadaljevanju: Listina).

Tretji tožbeni razlog: sklep z dne 14. aprila 2021 in njegove Priloge I, II in III kršijo pravico do učinkovitega pravnega sredstva iz člena 47(1) Listine, ker je skoraj nemogoče sodno preveriti vsebinsko pravilnost sklepa.

Četrti tožbeni razlog: sklep z dne 14. aprila 2021 in njegove Priloge so nezakonite, ker so členi od  4 do 7 in 9 Delegirane uredbe (EU) 2015/63¹ nezakoniti. Kršijo zahtevek institucij do učinkovitega pravnega varstva, ker so privedli do neskladnih sklepov, ki na njih temeljijo.

Peti tožbeni razlog: če bi se presodilo, da je nepregledni izračun prispevka institucij določen že v členu 70(2) Uredbe št. 806/2014² in v členu 103(2) ter (7) Direktive 2014/59³ , so pravni akti, navedeni v okviru četrtega tožbenega razloga, nezakoniti in je treba zato zavrniti njihovo uporabo.

Šesti tožbeni razlog: sklep z dne 14. aprila 2021 krši člene  6, 7 in 20(1) Delegirane uredbe (EU) 2015/63 s tem, da tožena stranka v okviru izračuna multiplikatorja za prilagoditev tveganjem ni upoštevala niti kazalnika tveganja za količnik neto stabilnega financiranja („NSFR“) niti kazalnika tveganja za minimalno zahtevo glede kapitala in kvalificiranih obveznosti oziroma kazalnikov kompleksnost („complexity“) ter rešljivost („resolvability“).

Sedmi tožbeni razlog: sklep z dne 14. aprila 2021 in njegove Priloge I, II in III kršijo bistvene postopkovne zahteve v smislu člena 263, drugi odstavek, PDEU ter pravico do dobrega upravljanja iz člena 41(2)(a) Listine, ker tožeča stranka pred sprejetjem sklepa ni podala izjave.

____________

¹ Delegirana uredba Komisije (EU) 2015/63 z dne 21. oktobra 2014 o dopolnitvi Direktive 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta v zvezi s predhodnimi prispevki v sheme za financiranje reševanja (UL 2015, L 11, str. 44).

² Uredba (EU) št. 806/2014 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. julija 2014 o določitvi enotnih pravil in enotnega postopka za reševanje kreditnih institucij in določenih investicijskih podjetij v okviru enotnega mehanizma za reševanje in enotnega sklada za reševanje ter o spremembi Uredbe (EU) št. 1093/2010 (UL 2014, L 225, str. 1).

³ Direktiva 2014/59/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 15. maja 2014 o vzpostavitvi okvira za sanacijo ter reševanje kreditnih institucij in investicijskih podjetij ter o spremembi Šeste direktive Sveta 82/891/EGS ter direktiv 2001/24/ES, 2002/47/ES, 2004/25/ES, 2005/56/ES, 2007/36/ES, 2011/35/EU, 2012/30/EU in 2013/36/EU in uredb (EU) št. 1093/2010 ter (EU) št. 648/2012 Evropskega parlamenta in Sveta (UL 2014, L 173, str. 190).