SKLEP SODIŠČA ZA USLUŽBENCE
EVROPSKE UNIJE
(tretji senat)
z dne 17. marca 2016
Zadeva F‑76/11 DEP
Diana Grazyte
proti
Evropski komisiji
„Javni uslužbenci – Postopek – Odmera stroškov – Dostop do sodišča – Sposobnost dolžnika, da plača stroške“
Predmet: Predlog za odmero stroškov, ki ga je Evropska komisija vložila na podlagi sodbe z dne 5. decembra 2012, Grazyte/Komisija (F‑76/11, EU:F:2012:173).
Odločitev: Skupni znesek stroškov, ki jih mora D. Grazyte povrniti Evropski komisiji iz naslova stroškov, ki se lahko povrnejo, v zadevi F‑76/11, Grazyte/Komisija, znaša 4675,32 EUR. Znesku iz točke 1 bodo pripisane zamudne obresti od datuma vročitve tega sklepa do datuma dejanskega plačila, izračunane po obrestni meri, ki jo Evropska centralna banka uporablja v svojih operacijah glavnega refinanciranja in velja prvi dan meseca, v katerem zapade plačilo, povečani za tri odstotne točke in pol. Predlog se v preostalem zavrne.
Povzetek
1. Sodni postopek – Stroški – Odmera – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati – Pomoč istega odvetnika v predhodnem postopku, ki je upošteven za spor – Skrajšanje časa potrebnih priprav na sodni postopek – Obseg
(Poslovnik Sodišča za uslužbence (2007), člen 91(b))
2. Sodni postopek – Stroški – Stroški, ki se lahko povrnejo – Stroški odvetnika, ki jih imajo institucije ali organi Unije – Urna postavka, ki se uporablja na področju javnih uslužbencev
(Poslovnik Sodišča za uslužbence, člen 103(5))
3. Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Stroški institucije v okviru tožbe pred sodiščem Unije – Naložitev nasprotni stranki, da povrne stroške, ki se lahko povrnejo – Upoštevanje plačilne sposobnosti navedene stranke – Dopustnost
(člen 6(1), prvi pododstavek, PEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47)
4. Sodni postopek – Stroški – Odmera – Stroški, ki se lahko povrnejo – Dejavniki, ki jih je treba upoštevati – Nagrada, ki jo stranke dolgujejo svojim odvetnikom – Upoštevanje sposobnosti dolžnika za plačilo stroškov
(Poslovnik Sodišča za uslužbence (2007), členi 91(b), 95(1), drugi pododstavek, 97(2), prvi pododstavek, in (3), ter 98(1))
1. Obračun, ki ga vloži stranka, ki zahteva povrnitev stroškov, sodišča Unije ne zavezuje. Upoštevati mora izključno skupno število delovnih ur, ki se izkažejo za objektivno nujne za postopek.
Poleg tega zneska nagrad za odvetnika zadevne institucije, ki se lahko povrne, ni mogoče oceniti, ne da bi se upoštevalo delo, ki so ga njene službe opravile, preden je bila zadeva predložena Sodišču za uslužbence. Ker je namreč dopustnost tožbe pogojena z vložitvijo pritožbe in njeno zavrnitvijo s strani organa, pristojnega za imenovanja, so službe institucije načeloma vključene v reševanje sporov, še preden se ti predložijo Sodišču za uslužbence.
Vendar v zvezi s tem ne obstaja absolutna domneva, da bi bilo delo odvetnika institucije manjše, zlasti če ta odvetnik ni sodeloval pri pripravi odgovora na pritožbo.
Zakonitost odločbe se namreč presoja glede na dejanske in pravne elemente, ki obstajajo ob njenem sprejetju, tako da je naloga odvetnika institucije braniti obrazložitev in izrek te odločbe, kot sta iz nje razvidna, razen v izjemnih primerih, ko je uprava v položaju omejene pristojnosti in se lahko razlog, na katerega se je prvotno oprla, nadomesti z drugim. V teh okoliščinah je treba sklepati, da se mora odvetnik institucije na splošno opreti na delo, ki so ga predtem opravile službe te institucije tako pri sprejetju izpodbijane odločbe kot tudi v okviru predhodnega postopka.
(Glej točke od 21 do 23 in 25.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: sklepa z dne 16. oktobra 2014, Marcuccio/Komisija, F‑69/10 DEP, EU:F:2014:238, točka 21, in z dne 25. novembra 2014, Loukakis in drugi/Parlament, F‑82/11 DEP, EU:F:2014:253, točka 32.
2. V sporu v zvezi uslužbenci uslužbenskih sporih se urna postavka v višini 250 EUR načeloma lahko upošteva kot nagrada, ki odraža razumno plačilo odvetnika institucije.
(Glej točko 32.)
Napotitev na:
Sodišče za uslužbence: sklepa z dne 25. junija 2014, Buschak/FEACVT, F‑47/08 DEP, EU:F:2014:175, točka 53, in z dne 16. oktobra 2014, Marcuccio/Komisija, F‑69/10 DEP, EU:F:2014:238, točka 28.
3. V skladu s členom 6(1), prvi pododstavek, PEU ima Listina Evropske unije o temeljnih pravicah enako pravno veljavnost kot Pogodbi. Iz tega sledi, da je treba predpise, ki so manj zavezujoči kot Listina, razlagati kolikor je mogoče tako, da se lahko uporabljajo v skladu z Listino. Natančneje, Poslovnik Sodišča za uslužbence je treba razlagati v skladu s členom 47 Listine, ki zagotavlja pravico do učinkovitega pravnega sredstva pred sodiščem.
V zvezi s tem iz sodne prakse Evropskega sodišča za človekove pravice izhaja, da lahko naložitev znatnega finančnega bremena, celo po koncu postopka, pomeni omejitev pravice dostopa do sodišča, ki je element pravice do poštenega sojenja, ki je potrjena v členu 6 Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic in zdaj zagotovljena v pravnem redu Unije s členom 47 Listine. Natančneje, Evropsko sodišče za človekove pravice je presodilo, da je višina stroškov, ki se presoja z vidika posebnih okoliščin obravnavane zadeve, vključno s plačilno sposobnostjo tožeče stranke in fazo postopka, v kateri se naloži zadevna omejitev, dejavnik, ki ga je treba upoštevati pri ugotavljanju, ali je zadevna oseba izkoristila pravico do dostopa do sodišča.
V teh okoliščinah upoštevanje plačilne sposobnosti stranke, ki ji je bilo naloženo plačilo stroškov v okviru postopka njihove odmere, ne pomeni ne zlorabe pooblastil ne prekoračitve pristojnosti.
(Glej točke 38, 40 in 43.)
Napotitev na:
Sodišče: sodbi z dne 18. decembra 2014, Abdida, C‑562/13, EU:C:2014:2453, točka 47, in z dne 6. oktobra 2015, Orizzonte Salute, C‑61/14, EU:C:2015:655, točka 49.
4. V postopku odmere stroškov ima Sodišče za uslužbence pravico upoštevati plačilno sposobnost stranke, ki jih mora plačati, kadar mora določiti višino nagrad, ki jih stranke dolgujejo svojim odvetnikom in ki se lahko izterjajo od stranke, ki se ji naloži plačilo stroškov.
Pravica dostopa do sodišča namreč ne more biti ustrezno ohranjena, če je možnost, da mora stranka ob koncu postopka plačati znatne stroške oziroma da ji tega ni treba storiti, prepuščena prosti presoji nasprotne stranke. Prav nasprotno, sodišče mora v primeru težav določiti stroške glede na okoliščine, kot je plačilna sposobnost zadevne osebe.
Poleg tega iz členov 95(1), drugi pododstavek, 97(3) in 98(1) Poslovnika z dne 25. julija 2007 izhaja, da je lahko pravna pomoč obsegala le stroške, ki se nanašajo na pomoč in zastopanje upravičenca do te pomoči. Pravna pomoč, odobrena v skladu s členom 97(2), prvi pododstavek, navedenega poslovnika, torej ni mogla zajemati hipotetičnega vprašanja višine stroškov, ki bi jih morale tožeče stranke, če ne bi uspele s svojimi predlogi, povrniti toženim strankam iz naslova nagrad njihovega odvetnika.
(Glej točke 38, 40 in 53.)