Zadeva T‑20/14

Huynh Duong Vi Nguyen

proti

Evropskemu parlamentu
in
Svetu Evropske unije

„Ničnostna tožba – Reforma kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Unije – Manj ugodna ureditev plačila pavšalnega nadomestila za potne stroške in povečanja letnega dopusta z dodatnimi dnevi dopusta na podlagi potovalnega časa – Neobstoj posamičnega nanašanja – Nepogodbena odgovornost – Vzročna zveza – Delno očitno nedopustna in delno očitno pravno povsem neutemeljena tožba“

Povzetek – Sklep Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 11. novembra 2014

1.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Normativen akt – Uredba o spremembi Kadrovskih predpisov na področju povračila potnih stroškov in potovalnega časa – Tožba uradnika, ki temelji na pravici do sodelovanja v postopkih spremembe Kadrovskih predpisov in pripadanja omejenemu krogu uradnikov, v položaj katerih ta akt posega – Neobstoj posamičnega nanašanja – Nedopustnost

(člena 263, četrti odstavek, in 336 PDEU; Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člena 27 in 28; Kadrovski predpisi, člen 10; Priloga V, člen 7; Priloga VII, člen 8; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1023/2013)

2.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Posamično zadevanje – Dokazno breme tožeče stranke

(člen 263, četrti odstavek PDEU)

3.      Ničnostna tožba – Fizične ali pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Tožba uradnika Unije zoper uredbo o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike – Vpliv pogojev za dopustnost hipotetične tožbe zoper odločbe uprave, s katerimi se izvajajo spremembe, na preizkus pogoja posamičnega zadevanja – Neobstoj

(členi 256, 263, četrti odstavek, in 270 PDEU; Statut Sodišča, Priloga I, člen 1; Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)

4.      Ničnostna tožba – Fizične in pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Kumulativni pogoji – Nedopustnost tožbe, če ni izpolnjen en sam od teh pogojev

(člen 263, četrti odstavek PDEU)

5.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Kumulativni pogoji – Obveznost sodišča, da jih preuči v določenem vrstnem redu – Neobstoj – Neobstoj enega od teh pogojev – Zavrnitev odškodninske tožbe v celoti

(člen 340, drugi odstavek PDEU)

6.      Nepogodbena odgovornost – Pogoji – Vzročna zveza – Škoda, ki je nastala zaradi tega, ker sta Parlament in Svet domnevno nezakonito sprejela uredbo o spremembi Kadrovskih predpisov – Neobstoj neposredne vzročne zveze med škodo in izpodbijanimi določbami (člen 340, drugi odstavek PDEU; Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1023/2013)

1.       Glede tožbe, ki jo je uradnik Unije vložil zoper Uredbo št. 1023/2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije, ki je bila sprejeta na podlagi člena 336 PDEU v skladu z rednim zakonodajnim postopkom, spadajo izpodbijane določbe v kategorijo splošnih zakonodajnih aktov, glede katerih je dopustnost ničnostnih tožb na podlagi člena 263, četrti odstavek, PDEU pogojena z upoštevanjem pogojev neposrednega in posamičnega nanašanja.

V zvezi s tem pogoj posamičnega nanašanja ne more temeljiti na členih 27 in 28 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Dejstvo, da oseba tako ali drugače sodeluje v postopku, katerega rezultat je sprejetje akta Unije, namreč to osebo individualizira v razmerju do zadevnega akta samo, če so ji z veljavno zakonodajo Unije zagotovljena nekatera procesna jamstva. Brez izrecne določbe, ki bi določala nasprotno, niti postopek priprave splošnih aktov niti splošni akti sami na podlagi splošnih načel prava Unije, kot je pravica do izjave, ne zahtevajo sodelovanja prizadetih oseb, saj se glede interesov teh oseb šteje, da jih zastopajo politični organi, katerih naloga je sprejemanje teh aktov. V zvezi s tem je treba ugotoviti, da posamične procesne pravice v korist uslužbencev institucij Unije ne določajo niti člen 336 PDEU, niti člen 10 Kadrovskih predpisov in niti člen 27 Listine Evropske unije o temeljnih pravicah.

Poleg tega čeprav akt lahko posamično zadeva neko osebo, ker je del omejenega kroga gospodarskih subjektov, kadar ta akt posega v pravice, ki jih je oseba pridobila pred njegovo izdajo, je treba ugotoviti, da tudi če se predpostavi, da tožeča stranka pripada omejenemu krogu uradnikov, ki jim bo z izpodbijanima določbama Uredbe št. 1023/2013 odvzeta pravica do povračila potnih stroškov in potovalnega časa, to ni posledica ukinitve pridobljene pravice samo za te uradnike. Pridobljena pravica pa v tem smislu ni obstajala, ker – kot je razvidno iz člena 7 Priloge V h Kadrovskim predpisom, ki so se uporabljali do 31. decembra 2013, in člena 8 Priloge VII teh kadrovskih predpisov – je bila pravica do povračila potnih stroškov in potovalnega časa neodvisno od izselitvenega dodatka ali nadomestila za prebivanje v tujini pravica vseh uradnikov Unije. V zvezi s tem čeprav ima odločitev Parlamenta in Sveta, da z določbama Uredbe št. 1023/2013 uveljavljanje teh pravic vežeta na upravičenost do izselitvenega dodatka in nadomestila za prebivanje v tujini, za posledico, da tožeča stranka izgubi navedene pravice zaradi pravnega in dejanskega položaja, v katerem se kot drugi uradniki trenutno nahaja, ni izključeno, da se bodo v prihodnje v podobnem položaju kot ona znašli tudi drugi uradniki.

Poleg tega možnost, da se bolj ali manj natančno opredeli število ali celo istovetnost pravnih subjektov, za katere se ukrep uporablja, nikakor ne pomeni, da je treba za te subjekte šteti, da se ukrep posamično nanaša nanje, ker je ta uporaba izvedena na podlagi pravno ali dejansko objektivne situacije, ki je določena v zadevnem aktu.

(Glej točke 25, 31, 32, 37, 41 in od 45 do 48.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 43 in 44.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 52 in 53.)

4.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 55.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 60 in 61.)

6.      V okviru nepogodbene odgovornosti Unije v smislu člena 340, drugi odstavek, PDEU se na podlagi pogoja v zvezi z obstojem vzročne zveze zahteva gotova in neposredna vzročna zveza med krivdnim ravnanjem zadevne institucije in zatrjevano škodo, pri čemer mora to zvezo dokazati tožeča stranka. Poleg tega mora biti zatrjevana škoda dovolj neposredna posledica očitanega ravnanja, s tem da mora biti to ravnanje odločilni vzrok za škodo.

V zvezi s tožbo uradnika zoper določbi Uredbe št. 1023/2013 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropske unije in Pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev Evropske unije na področju povračila potnih stroškov in potovalnega časa, za kateri trdi, da sta vzrok za škodo, ki naj bi jo utrpel, je treba ugotoviti, da ni podana neposredna in gotova vzročna zveza med temi določbami in zatrjevano škodo. Ta lahko po potrebi izhaja samo iz odločitve institucije, ki ji pripada tožeča stranka, da ji dodeli manj dni dopusta iz naslova potovalnega časa, kot bi ji jih bilo dodeljenih na podlagi prej veljavnih Kadrovskih predpisov, in da ji na podlagi navedenih določb zavrne letno povračilo potnih stroškov.

(Glej točke od 62 do 64.)