Language of document : ECLI:EU:T:2015:734

Zadeva T‑136/14

Tilda Riceland Private Ltd

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava figurativne znamke BASmALI – Prejšnja neregistrirana znamka ali prejšnji znak BASMATI – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(4) Uredbe (ES) št. 207/2009“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (šesti senat) z dne 30. septembra 2015

1.      Nacionalno pravo – Sklicevanje na nacionalne zakone – Pravo Združenega kraljestva – Sistem tožbe zaradi zavajajočega označevanja (action for passing off)

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika neregistrirane znamke ali drugega znaka, ki se uporablja v gospodarskem prometu – Uporaba znaka v gospodarskem prometu – Pojem

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 8(4))

3.      Znamka Skupnosti – Tožbeni postopek – Tožba pred sodiščem Unije – Pristojnost Splošnega sodišča – Nadzor nad zakonitostjo odločb odborov za pritožbe

(Uredba Sveta št. 207/2009, člen 65(2))

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 20 do 22.)

2.      V okviru člena 8(4) Uredbe št. 207/2009 o blagovni znamki Skupnosti se mora zadevni znak uporabljati kot razlikovalni element v smislu, da mora označevati gospodarsko dejavnost, ki jo njegov imetnik opravlja.

Vendar to ne pomeni, da bi morala biti funkcija uporabe znaka v okviru člena 8(4) Uredbe št. 207/2009 namenjena izključno označbi trgovskega izvora zadevnih proizvodov ali storitev.

Ta določba namreč zajema neregistrirane znamke in vsak „drug znak“, ki se uporablja v gospodarskem prometu. V tem okviru, in če ne obstaja nasprotni znak, funkcija uporabe zadevnega znaka glede na naravo tega znaka ni le to, da upoštevna javnost določi trgovski izvor zadevnega znaka, ampak med drugim tudi to, da se določi geografski izvor proizvodov in njihovih bistvenih lastnosti ali se določijo značilnosti, na katerih temelji njihov ugled. Zadevni znak je mogoče zaradi njegove narave torej opredeliti kot razlikovalni element, ker služi opredelitvi proizvodov in storitev podjetja glede na proizvode in storitve drugega podjetja, vendar zlasti tudi ker je namenjen opredelitvi nekaterih proizvodov ali storitev glede na druge podobne proizvode in storitve. Drugačna razlaga bi pravico iz člena 8(4) Uredbe št. 207/2009 izključila za znake, ki jih uporablja več gospodarskih subjektov ali ki se uporabljajo skupaj z znamkami, čeprav ta določba take izjeme ne določa.

(Glej točke od 27 do 29.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 33.)