SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (drugi senat)
z dne 30. novembra 2004(*)
„Znamka Skupnosti – Besedna znamka NURSERYROOM – Absolutni razlogi za zavrnitev – Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 40/94“
V zadevi T-173/03,
Anne Geddes, stanujoča v Aucklandu (Nova Zelandija), ki jo zastopa G. Farrington, solicitor,
tožeča stranka,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopata E. Dijkema in A. Folliard-Monguiral, zastopnika,
tožena stranka,
zaradi tožbe zoper odločbo četrtega odbora za pritožbe UUNT z dne 13. februarja 2003 (zadeva R 839/2001-4) v zvezi z zahtevo za registracijo besedne znamke Skupnosti NURSERYROOM,
SODIŠČE PRVE STOPNJE EVROPSKIH SKUPNOSTI (drugi senat),
v sestavi J. Pirrung, predsednik, N. J. Forwood in S. Papasavvas, sodnika,
sodni tajnik: J. Plingers, administrator,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 19. maja 2003,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje 8. avgusta 2003,
na podlagi obravnave z dne 22. septembra 2004
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeča stranka je 21. septembra 2000 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila prijavo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kot je bila spremenjena.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak NURSERYROOM.
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija znamke, so iz naslednjih razredov Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kot je bil revidiran in spremenjen:
– razred 16: „knjige, pisarniški material, karte“;
– razred 18: „vrečke za plenice“;
– razred 21: „krožniki in skodelice“;
– razred 25: „klobuki, otroški copati, otroška oblačila, čevlji, oblačila za novorojenčke“;
– razred 28: „plišaste igrače, viseče figurice“.
4 Preizkuševalec je z odločbo z dne 26. julija 2001 prijavo zavrnil na podlagi člena 38 Uredbe št. 40/94, pri čemer se je oprl na člen 7(1)(b) in (c) navedene uredbe, z obrazložitvijo, da prijavljena znamka označuje namen zadevnih proizvodov.
5 Tožeča stranka je 19. septembra 2001 pri UUNT vložila pritožbo zoper odločbo preizkuševalca.
6 Četrti odbor za pritožbe je z odločbo z dne 13. februarja 2003 (zadeva R 839/2001-4, v nadaljevanju: izpodbijana odločba) zavrnil pritožbo z obrazložitvijo, da prijavljena znamka v nasprotju z določbami člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 označuje namen zadevnih proizvodov in njihove potencialne uporabnike.
Predlogi strank
7 Tožeča stranka predlaga Sodišču prve stopnje, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– odredi predložitev zadeve preizkuševalcu.
8 UUNT Sodišču prve stopnje predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravno stanje
Trditve strank
9 Po mnenju tožeče stranke je odbor za pritožbe kršil člen 7(1)(c) Uredbe št. 40/94, ker je menil, da prijavljeni znak označuje namen zadevnih proizvodov ali da označuje njihovo značilnost, tj. da so namenjeni uporabi v otroški sobi ali vrtcu (nursery room).
10 Že analiza besed „nursery“ in „room“, ki sestavljata prijavljeno znamko, pokaže, da ta znamka kot celota ne vsebuje neposrednega sklicevanja na zadevne proizvode, ne označuje namena teh proizvodov, niti nujno ne pomeni, da se bodo uporabljali v otroški sobi ali vrtcu („nursery room“) Izraz „nurseryroom“ ni enopomenski. Ta izraz kvečjemu pomeni, da so navedeni proizvodi primerni za majhne otroke. Ta izraz je jasno sugestiven in ne opisen. Prijavljena znamka ima glede na naravo teh proizvodov poseben razlikovalni učinek.
11 Tožeča stranka meni, da odbor za pritožbe ni dovolj upošteval vprašanj, ki jih je navedla.
12 UUNT trdi, da tožeča stranka z očitkom iz prejšnje točke izpodbija le presojo odbora za pritožbe v zvezi z razlogi za pritožbo, ki mu je bila predložena. Če bi ga Sodišče prve stopnje obravnavalo kot razlog, ki se opira na kršitev člena 73 Uredbe št. 40/94, UUNT meni, da je izpodbijana odločba pravilno obrazložena.
13 UUNT meni, da tožeča stranka napačno meni, da vsebuje izpodbijana odločba dva različna razloga, ki upravičujeta uporabo člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94.
14 UUNT navaja, da lahko upoštevna javnost iz besed, ki sestavljata znak NURSERYROOM, brez pomisleka razbere namen teh proizvodov. Ti besedi se pogosto in nedvoumno uporabljata za otroško sobo. Neizpodbitno je, da so nekateri od zadevnih proizvodov posebej namenjeni dojenčkom ali majhnim otrokom ter da tožeča stranka tega namena ni izključila za druge proizvode. Po mnenju UUNT izraz „nurseryroom“ nikakor ni izmišljen ali domiseln. Zgrajen je po običajnih slovničnih pravilih in le združitev besed še ne pomeni, da ta izraz ni opisen. UUNT meni, da je posredna označitev končnih uporabnikov zadevnih proizvodov, tj. dojenčkov in majhnih otrok, bistvena značilnost teh proizvodov. Ta ugotovitev pojasnjuje, da se bodo ti proizvodi, čeprav so različne narave, prodajali na enakem kraju. Izraz „nurseryroom“ zato odločilno vpliva na nakup. UUNT je na obravnavi menil, da je bila zavrnitev registracije prijavljene znamke še toliko bolj upravičena, ker je Sodišče v sodbi z dne 12. februarja 2004 v zadevi Koninklijke KPN Nederland (C-363/99, Recueil, str. I-1619, točka 102) razsodilo, da ni pomembno, ali je značilnost, ki jo opisuje znamka, bistvena s poslovnega vidika.
15 UUNT meni, da drugi predlog tožeče stranke ni dopusten, ker Sodišče prve stopnje ni pristojno, da nanj naslovi odredbo.
Presoja Sodišča prve stopnje
16 V skladu s členom 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 se ne registrirajo „znamke, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge lastnosti blaga ali storitve“.
17 Opisno naravo znamke je treba presojati glede na proizvode ali storitve, za katere se zahteva registracija, in glede na zaznavanje upoštevne javnosti.
18 V obravnavanem primeru odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi ni izrecno opredelil upoštevne javnosti. Ker pa je prijavljena znamka sestavljena iz besed v angleškem jeziku, ki ju je odbor za pritožbe preučil v tem jeziku, in ker tožeča stranka v zvezi s tem ni navedla drugih trditev, je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe posredno, vendar zanesljivo menil, da upoštevno javnost sestavljajo povprečni angleško govoreči potrošniki.
19 V skladu s sodbo Sodišča z dne 23. oktobra 2003 v zadevi UUNT proti Wrigley (C-191/01 P, Recueil, str. I-12447) je treba na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94 registracijo besednega znaka zavrniti, če vsaj eden od njegovih mogočih pomenov označuje lastnost zadevnega blaga ali storitev (točka 32).
20 Zato je treba ugotoviti, ali upoštevna javnost zadevni besedni znak neposredno in konkretno povezuje z zadevnimi proizvodi (glej nedavno sodbo Sodišča prve stopnje z dne 20. julija 2004 v zadevi Lissotschenko in Hentze proti UUNT (LIMO), T-311/02, ZOdl., str. II-2957, točka 30, in navedeno sodno prakso).
21 Ni sporno, da besedi „nursery room“ označujeta prostor, namenjen dojenčkom ali majhnim otrokom. Treba je tudi ugotoviti, da zadevni znak s povezovanjem teh dveh besed v slovnično pravilnem vrstnem redu v angleščini ne ustvarja vtisa, ki bi se dovolj razlikoval od vtisa le na podlagi enostavne sestavitve besed, s katerim bi spremenili njun pomen ali obseg (po analogiji glej zgoraj v točki 14 navedeno sodbo Koninklijke KPN Nederland, točki 98 in 99).
22 Nekateri od zadevnih proizvodov so namenjeni le dojenčkom ali majhnim otrokom. To velja za vrečke za plenice, otroške čevlje, otroška oblačila, oblačila za novorojenčke in plišaste igrače. Glede drugih proizvodov, tj. knjig, pisarniškega materiala, kart, krožnikov, skodelic, klobukov, obutve in visečih figuric, vse te kategorije proizvodov vključujejo proizvode, ki so po obliki, velikosti ali videzu posebej namenjeni dojenčkom ali majhnim otrokom.
23 Neposredni pomen zadevnega znaka res označuje prostor, v katerem naj bi namestili to vrsto oseb. Vendar je treba ta pomen preučiti v povezavi s proizvodi, na katere se nanaša prijava znamke (glej zgoraj navedeno točko 17). S tega vidika je zadevni besedni znak povsem primeren za označevanje proizvodov, ki se lahko uporabljajo v vrtcu, torej so namenjeni dojenčkom in majhnim otrokom. Ker so lahko vsi zadevni proizvodi izključno ali potencialno namenjeni tem uporabnikom, bo upoštevna javnost zlahka vzpostavila neposredno in konkretno povezavo med znakom in zadevnimi proizvodi. Dejstvo, na katero se sklicuje tožeča stranka, da se zadevni proizvodi očitno lahko uporabljajo zunaj vrtca, te ugotovitve ne izpodbija, ker za povprečnega potrošnika ta možnost ne vpliva na njegovo razumevanje namena zadevnih proizvodov.
24 Treba je tudi ugotoviti, da trditve tožeče stranke – da odbor za pritožbe „ni dovolj upošteval vprašanj, ki jih je navedla“, in da izpodbijana odločba vsebuje dva različna razloga – niso posebej podprte niti s pravnega vidika niti z dejstvi. Zato jih ni mogoče šteti za samostojne očitke in torej ne morejo spremeniti te ugotovitve.
25 Iz navedenega izhaja, da je odbor za pritožbe upravičeno menil, da zadevni znak označuje namen proizvodov in torej kategorijo končnih uporabnikov, tj. dojenčke in majhne otroke (točka 10 izpodbijane odločbe).
26 Zato je treba zavrniti edini tožbeni razlog tožeče stranke, ki se nanaša na kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 40/94.
27 Poleg tega je treba zavrniti tudi predloge tožeče stranke, naj se odredi predložitev zadeve preizkuševalcu.
28 Zato je treba tožbo v celoti zavrniti.
Stroški
29 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Tožeča stranka ni uspela, zato se ji v skladu s predlogi UUNT naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SODIŠČE PRVE STOPNJE (drugi senat)
razsodilo:
1) 1. Tožba se zavrne.
2) 2 .Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.
Pirrung | Forwood | Papasavvas |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 30. novembra 2004.