Language of document : ECLI:EU:T:2008:533

SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (pritožbeni senat)

z dne 26. novembra 2008

Zadeva T-284/07 P

Urad za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

proti

Adelaidi López Teruel

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Dopustnost – Invalidnost – Zahteva za sklic invalidske komisije – Vezana pristojnost OPI“

Predmet: Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 22. maja 2007 v zadevi López Teruel proti UUNT (F‑97/06, še neobjavljena v ZOdl. JU), s katero pritožnica predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev: Pritožba se zavrne. Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Pritožba – Dopustnost – Presoja glede na spor, ki je predmet postopka – Stranka, ki delno ali v celoti ni uspela s svojimi predlogi pred Sodiščem za uslužbence

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 9)

2.      Pritožba – Pritožbeni razlogi – Nadzor Sodišča prve stopnje nad tem, kako je Sodišče za uslužbence opredelilo predmet tožbe

(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 44(1)(c))

3.      Pritožba – Pritožbeni razlogi – Napačna presoja dejstev – Nedopustnost – Nadzor Sodišča prve stopnje nad presojo dokazov – Izključitev, razen v primeru izkrivljanja

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1))

4.      Uradniki – Invalidnost – Začetek postopka za ugotavljanje invalidnosti

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 78, prvi odstavek; Priloga VIII, člen 13(1))

5.      Pritožba – Pritožbeni razlogi – Razlog, prvič predložen šele v okviru pritožbe – Nedopustnost

(Statut Sodišča, Priloga I, člen 11(1))

6.      Uradniki – Invalidnost – Začetek postopka za ugotavljanje invalidnosti – Pogoji – Začetek postopka na zahtevo zainteresirane osebe – Vezana pristojnost uprave

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 78, prvi odstavek; Priloga VIII, člen 13(1))

1.      Ker se pogoji za dopustnost pritožb, določeni v členu 9, drugi odstavek, Priloge I k Statutu Sodišča, presojajo le glede na spor, ki je predmet postopka, je dopustno, da stranka vloži pritožbo zoper sodbo Sodišča za uslužbence, ki temelji na načelih, določenih v drugi sodbi, ki je postala pravnomočna, in to čeprav je Sodišče za uslužbence v sodbi, ki je predmet pritožbe, preučilo podobna pravna vprašanja. Okoliščina, da je v obrazložitvi sodbe Sodišča za uslužbence, ki je postala pravnomočna, sprejet razlog, namreč osebi, ki vloži dopustno pritožbo, ne prepoveduje, da v drugem sporu izpodbija presojo Sodišča za uslužbence glede razloga, ki je podoben tistemu, ki ga je preučilo v sodbi, ki je postala pravnomočna.

Poleg tega iz člena 9, drugi odstavek, Priloge I k Statutu Sodišča izhaja, da je dovolj, da stranka delno ali v celoti ni uspela s svojimi predlogi, da je upravičena vložiti pritožbo pri Sodišču prve stopnje.

(Glej točke od 23 do 26.)

Napotitev na: Sodišče, 5. oktober 2000, Svet proti Chvatal in drugim, združeni zadevi C‑432/98 P in C‑433/98 P, Recueil, str. I‑8535, točki 22 in 24; Sodišče za uslužbence, 16. januar 2007, Gesner proti UUNT, F‑119/05, še neobjavljena v ZOdl. JU.

2.      Opredelitev predmeta tožbe v sodbi, ki jo izda Sodišče za uslužbence, je pravno vprašanje, ki se lahko predloži v presojo Sodišču prve stopnje v okviru pritožbe. Tožba je v zvezi s tem akt, s katerim se začne postopek in v katerem so stranke dolžne navesti predmet spora.

(Glej točki 33 in 34.)

Napotitev na: Sodišče, 8. november 2007, Belgija proti Komisiji, C‑242/07 P, ZOdl., str. I‑9757, točka 41; Sodišče, 18. december 2007, Weißenfels proti Parlamentu, C‑135/06 P, ZOdl., str. I‑12041, točke od 51 do 57.

3.      Sodišče na prvi stopnji, v tej zadevi Sodišče za uslužbence, je edino pristojno za ugotavljanje dejstev, razen če bi vsebinska nepravilnost njegovih ugotovitev izhajala iz listin v spisu, ki so mu bile predložene, in za presojo teh dejstev. Presoja dejstev torej, razen v primeru izkrivljanja dokazov, predloženih temu sodišču, ni pravno vprašanje, ki je kot tako predmet nadzora Sodišča prve stopnje kot pritožbenega sodišča. Listine iz spisa morajo očitno kazati na tako izkrivljanje, ne da bi bilo treba ponovno presojati dejstva in dokaze.

(Glej točki 46 in 47.)

Napotitev na: Sodišče, 18. maj 2006, Archer Daniels Midland in Archer Daniels Midland Ingredients proti Komisiji, C‑397/03 P, ZOdl., str. I‑4429, točka 85; Sodišče, 21. september 2006, JCB Service proti Komisiji, C‑167/04 P, ZOdl., str. I‑8935, točki 107 in 108; Sodišče prve stopnje, 12. julij 2007, Beau proti Komisiji, T‑252/06 P, še neobjavljen v ZOdl. JU, točke od 45 do 47.

4.      Sodišče za uslužbence ne stori napake pri uporabi prava, ko se opira na člen 78, prvi odstavek, Kadrovskih predpisov in člen 13(1) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom za presojo zakonitosti predloga uradnika za sklic invalidske komisije. Iz besedila teh določb namreč izhaja, da ima uradnik, mlajši od 65 let, ki ga invalidska komisija kadar koli v času pridobivanja pokojninskih pravic spozna za popolnega trajnega invalida, kar mu onemogoča opravljati naloge delovnega mesta v njegovem kariernem razredu, in mora zato prenehati delati v Skupnostih, ves čas trajanja take nezmožnosti pravico do invalidnine. Za zagotovitev učinkovitosti te pravice, ki se lahko prizna šele po končanem postopku za ugotavljanje invalidnosti, je treba sklepati, da ta pravica za takega uradnika nujno pomeni pravico, da od organa, pristojnega za imenovanja, zahteva začetek navedenega postopka.

(Glej točke od 65 do 67.)

Napotitev na: Sodišče, 17. maj 1984, Bähr proti Komisiji, 12/83, Recueil, str. 2155, točki 12 in 13; Sodišče prve stopnje, 26. februar 2003, Nardone proti Komisiji, T‑59/01, RecFP, str. I‑A‑55 in II‑323, točki 31 in 32.

5.      Ker je pristojnost Sodišča prve stopnje v okviru pritožbe omejena na presojo pravne rešitve v zvezi z razlogi, ki so se obravnavali pred Sodiščem za uslužbence, je treba trditev, navedeno v pritožbi, ki pa ni bila navedena v postopku pred Sodiščem za uslužbence, zavreči kot nedopustno.

(Glej točki 72 in 73.)

Napotitev na: Sodišče, 1. junij 1994, Komisija proti Brazzelliju Lualdiju in drugim, C‑136/92 P, Recueil, str. I‑1981, točka 59; Sodišče, 7. november 2002, Glencore in Compagnie Continentale proti Komisiji, združeni zadevi C‑24/01 P in C‑25/01 P, Recueil, str. I‑10119, točka 62; Sodišče, 28. september 2006, El Corte Inglés proti UUNT in Pucciju, C‑104/05 P, povzetek v ZOdl., str. I‑96*, točka 40.

6.      Organ, pristojen za imenovanja, ki mu je predložena zahteva uradnika za začetek postopka za ugotavljanje invalidnosti, mora načeloma v skladu z določbami člena 78 Kadrovskih predpisov, kakor so natančneje določene v členu 13(1) Priloge VIII h Kadrovskim predpisom, začeti navedeni postopek. Te določbe dajejo navedenemu organu vezano pristojnost, kar pomeni, da mora začeti postopek za ugotavljanje invalidnosti, če ugotovi, da so pogoji iz teh določb izpolnjeni. V zvezi s tem bi bilo priznanje, da je sklic invalidske komisije le možnost za upravo, v nasprotju z navedenimi določbami, ker bi taki pogoji za sklic navedene komisije odvzeli učinkovitost pravici, priznani uradniku s temi določbami. V teh okoliščinah je navedeni organ, ki ni pristojen za sprejemanje zdravniških presoj, upravičen zavrniti zahtevo za sklic invalidske komisije le, če ima na voljo objektivne in nesporne elemente, ki izključujejo, da so vsebinski pogoji iz navedenih določb izpolnjeni.

Poleg tega ni protislovna ugotovitev, da organ, pristojen za imenovanja, izvaja vezano pristojnost na področju sklicevanja invalidske komisije, čeprav se hkrati priznava, da lahko na izvajanje te pristojnosti vplivajo elementi presoje. Navedeni organ je namreč upravičen preveriti, ali eden od pogojev za izvajanje njegove pristojnosti ni izpolnjen, ne da bi užival diskrecijsko pravico.

(Glej točke od 78 do 82.)