Language of document : ECLI:EU:F:2009:120

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(tretji senat)

z dne 23. septembra 2009

Zadeva F-22/05 RENV

Neophytos Neophytou

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Vrnitev zadeve Sodišču za uslužbence po razglasitvi ničnosti – Javni natečaj – Nevpis na rezervni seznam – Natečajna komisija – Imenovanje“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero N. Neophytou v bistvu predlaga razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije na javnem natečaju EPSO/A/1/03 z dne 24. septembra 2004, s katero je bil zavrnjen vpis njegovega imena na rezervni seznam, objavljen v Uradnem listu Evropske unije (UL C 285 A, str. 3).

Odločitev:      Tožba se zavrne. Komisija poleg vseh svojih stroškov, nastalih v postopkih pred Sodiščem za uslužbence in Sodiščem prve stopnje, nosi polovico stroškov tožeče stranke, nastalih v navedenih postopkih. Tožeča stranka nosi polovico svojih stroškov, nastalih v postopkih pred Sodiščem za uslužbence in Sodiščem prve stopnje.

Povzetek

1.      Postopek – Tožba – Tožbeni razlog v zvezi s kršitvijo področja uporabe zakona – Ugotovitev po uradni dolžnosti

2.      Urad za izbor osebja Evropskih skupnosti (EPSO) – Opredelitev pristojnosti upravnega odbora in vodje urada EPSO – Imenovanje članov natečajne komisije – Pristojnost vodje urada EPSO

(Sklep generalnih sekretarjev Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, sodnega tajnika Evropskega sodišča, generalnih sekretarjev Računskega sodišča, Ekonomsko-socialnega odbora in Odbora regij ter predstavnika Evropskega varuha človekovih pravic 2002/621, člena 6 in 8)

3.      Urad za izbor osebja Evropskih skupnosti (EPSO) – Imenovanje članov natečajne komisije – Imenovanje s strani vodje urada EPSO – Poseg v pristojnost organa, pristojnega za imenovanja – Neobstoj

4.      Uradniki – Zaposlovanje – Natečaji – Natečajna komisija – Sestava

(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga III, člen 3, drugi odstavek)

1.      Tožbeni razlog v zvezi s področjem uporabe zakona je del javnega reda in sodišče Skupnosti ga mora po uradni dolžnosti preučiti. Sodišče za uslužbence bi namreč kršilo dolžnost presoje zakonitosti, če ne bi ugotovilo – čeprav stranke tega ne bi izpodbijale –, da je bila odločba, ki se pred tem sodiščem izpodbija, sprejeta na podlagi pravila, ki ga v obravnavanem primeru ni mogoče uporabiti, in če bi nato o sporu, v katerem razsoja, odločilo ob uporabi takega pravila. V zvezi s tem pojma „zakon“ ni treba razumeti kot zakon v formalnem smislu, temveč kot vsako splošno in neosebno določbo, ki se uporablja v sporu.

(Glej točke od 56 do 58.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 15. julij 1994, Browet in drugi proti Komisiji, od T-576/93 do T-582/93, Recueil, str. II-677, točka 35;

Sodišče za uslužbence: 21. februar 2008, Putterie-De-Beukelaer proti Komisiji, F-31/07, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 51, predmet pritožbe, o kateri odloča Sodišče prve stopnje, zadeva T-160/08 P.

2.      Pristojnosti upravnega odbora Urada za izbor osebja Evropskih skupnosti (EPSO) niso opredeljene s splošno določbo, temveč z naštetjem vseh njegovih nalog v skladu s členom 6 Odločbe 2002/621 o organizaciji in delovanju EPSO. Navedenega naštetja, ki je nujno izčrpno, ni mogoče razlagati široko.

Pristojnosti vodje urada EPSO pa so opredeljene s splošno določbo. V skladu s členom 8(1) Odločbe 2002/621 je vodja odgovoren za nemoteno delovanje urada EPSO. Na področju pristojnosti upravnega odbora deluje skladno s pooblastili. Upravnemu odboru zagotavlja administrativna dela, mu poroča o izpolnjevanju svojih nalog in mu predaja kakršne koli predloge za nemoteno delovanje urada.

Pristojnosti upravnega odbora so torej povezane z opredelitvijo delovanja in organizacije urada EPSO, njegovo splošno politiko in proračunom, vodja pa je pristojen za tekoče vodenje urada EPSO.

Ker imenovanja članov natečajne komisije na natečaju ni mogoče povezati z nobeno izmed pristojnosti upravnega odbora, določenimi v členu 6 Odločbe 2002/621, je torej odločba o imenovanju navedenih članov naloga, za katero je treba šteti, da spada pod tekoče vodenje urada EPSO in je zato zanjo pristojen njegov vodja.

(Glej točke od 92 do 97.)

3.      To, da je vodja Urada za izbor osebja Evropskih skupnosti (EPSO) določil člane natečajne komisije s sopodpisom dokumenta, ki so ga pripravile službe urada EPSO in v katerem so povzeti predlogi institucij, ne pomeni, da organ, pristojen za imenovanja, dejansko ni izvajal svoje pristojnosti. Prvič, kadar namreč navedeni organ odloča o predlogu, to, da ugodi predlogu, ki mu je bil dan, samo po sebi ne more pomeniti, da ne izvaja svoje pristojnosti. Drugačna odločitev bi pomenila zanikanje možnosti navedenega organa, da sprejme odločitev v skladu s predlogom, ki mu je bil dan. Drugič – ob upoštevanju postopka iz veljavnih predpisov –, za upravo ne veljajo praktična pravila za sprejetje odločbe in odločbe ni mogoče izpodbijati samo zato, ker je bila sprejeta tako, da je bil pod njeno vsebino dodan datum, ki mu je sledil podpis osebe, pristojne za njeno sprejetje.

(Glej točke od 107 do 109.)

4.      Člen 3, drugi odstavek, Priloge III h Kadrovskim predpisom določa, da „[k]omisijo za izbiro kandidatov na podlagi javnih natečajev, skupnih za dve ali več institucij, sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ za imenovanja [OI] […] in člani, ki jih imenuje [OI] […] na predlog institucij, kot tudi člani, imenovani z dogovorom med odbori uslužbencev institucij, tako da je zagotovljena enaka zastopanost“. Izraz „enaka zastopanost“ je treba razumeti tako, da se nanaša na to, da organ, pristojen za imenovanja, in odbori uslužbencev imenujejo druge „člane“ razen predsednika. Ta pomen potrjuje razlaga navedene določbe v njenem sobesedilu. To določbo je namreč treba brati z vidika prvega odstavka člena 3 Priloge III h Kadrovskim predpisom, ki določa, da natečajno komisijo sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ, pristojen za imenovanja, in člani, ki jih v enakem številu imenujeta organ, pristojen za imenovanja, in odbor uslužbencev.

Člen 3, drugi odstavek, Priloge III h Kadrovskim predpisom je torej mogoče razumeti samo tako, da določa, da natečajno komisijo v primeru javnih natečajev, skupnih za dve ali več institucij, sestavljajo predsednik, ki ga imenuje organ, pristojen za imenovanja, ter člani, ki jih v enakem številu imenujejo navedeni organ na predlog institucij ter odbori uslužbencev institucij v skladu z medsebojnim dogovorom.

(Glej točke od 112 do 114 in 116.)