SODBA SODIŠČA PRVE STOPNJE (četrti razširjeni senat)
z dne 11. julija 2007
Zadeva T-58/05
Isabel Clara Centeno Mediavilla in drugi
proti
Komisiji Evropskih skupnosti
„Javni uslužbenci – Uradniki – Imenovanje – Začetek veljavnosti novih kadrovskih predpisov – Prehodne določbe glede razvrstitve v naziv ob zaposlitvi – Člen 12 priloge XIII k novim kadrovskim predpisom“
Predmet : Tožba, katere predmet je predlog za razglasitev ničnosti odločb o imenovanju tožečih strank za uradnike na poskusnem delu v delu, kjer določajo njihovo uvrstitev v naziv na podlagi prehodnih določb člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom za uradnike Evropskih skupnosti, kot je bil spremenjen z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 723/2004 z dne 22. marca 2004 (UL L 124, str. 1).
Odločitev : Tožba se zavrne. Komisija nosi svoje stroške in polovico stroškov, ki so jih priglasile tožeče stranke. Tožeče stranke nosijo polovico stroškov, ki so jih priglasile. Svet, ki je interveniral v podporo predlogom Komisije nosi svoje stroške.
Povzetek
1. Uradniki – Kadrovski predpisi – Uredba o spremembi kadrovskih predpisov – Postopek priprave – Posvetovanje z Odborom za kadrovske predpise
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 10, drugi odstavek; priloga XIII, člen 12(3))
2. Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 3; priloga XIII, člen 12(3); Uredba Sveta št. 723/2004)
3. Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv
(Kadrovski predpisi za uradnike, priloga XIII, člen 12(3); Uredba Sveta št. 723/2004)
4. Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Imenovanje v naziv funkcionalne skupine, navedene v obvestilu o natečaju – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 31(1); priloga XIII, člena 2(1) in 12(3))
5. Uradniki – Zaposlovanje – Imenovanje v naziv – Uvedba nove karierne strukture z Uredbo št. 723/2004 – Prehodne določbe za razvrstitev v naziv
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 5; priloga XIII, člena 4(n) in 12(2) in (3))
6. Uradniki – Tožba – Presoja zakonitosti akta glede na dejanske in pravne elemente, ki so bili podani ob njegovem sprejetju
(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)
7. Postopek – Stroški
(Poslovnik Sodišča prve stopnje, člen 87(3), prvi odstavek)
1. V skladu s členom 10, drugi odstavek, drugi stavek, kadrovskih predpisov za uradnike v različici, ki se je uporabljala do 30. aprila 2004, se Odbor za kadrovske predpise posvetuje s Komisijo o vsakem predlogu spremembe kadrovskih predpisov. Ta določba Komisiji nalaga obveznost posvetovanja, ki poleg uradnih predlogov zajema bistvene spremembe predlogov, ki jih je že obravnavala, razen če spremembe v zadnjenavedenem primeru v bistvu ustrezajo spremembam, ki jih je predlagal Odbor za kadrovske predpise. To razlago narekuje tako besedilo zadevne določbe kot tudi vloga Odbora za kadrovske predpise.
Iz tega sledi, da kadar so spremembe predloga o spremembi kadrovskih predpisov podane na pogajanjih o besedilu pred Svetom, obstaja obveznost ponovnega posvetovanja z Odborom za kadrovske predpise, preden Svet sprejme zadevne uredbene določbe, če te spremembe bistveno vplivajo na namen predloga. Neznatne spremembe in omejen učinek ne povzročijo take obveznosti, ki bi imela ob nasprotni razlagi učinek prekomernega omejevanja pravice do spremembe v okviru skupnostnega zakonodajnega postopka.
Ali so spremembe bistvene ali neznatne in omejene, je treba torej presojati ob upoštevanju tega, na kaj se nanašajo in kakšno je mesto spremenjenih določb v celotni ureditvi, ki je predlagana v sprejetje, ne pa ob upoštevanju posameznih posledic, ki bi jih lahko imele na položaj oseb, ki naj bi jih zadevalo njihovo izvajanje.
Prerazporeditev nazivov in plačilnih razredov uradnikov Evropskih skupnosti, ki izhaja iz reforme kariernih razredov, ki jo je uvedel zakonodajalec Skupnosti, je imela takojšnji sekundarni učinek znižanja nazivov novih uradnikov, ki poleg tega prinaša postopni razvoj njihovih kariernih perspektiv.
(Glej točke od 35 do 42.)
Napotitev na: Sodišče, 5. oktober 1994, Nemčija proti Svetu, C‑280/93, Recueil, str. I‑4973, točka 41.
2. Uredba št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, s katero je bil člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom vstavljen v besedilo Kadrovskih predpisov, je začela veljati 1. maja 2004, in sicer na datum, ki je sledil datumu njene objave, ki je 27. april 2004. Ker Uredba št. 723/2004 ni začela veljati pred dnevom njene objave, je ni mogoče šteti za retroaktivno.
Vpis izbranih kandidatov na splošnih natečajih na seznam primernih kandidatov, ki je sestavljen po koncu postopka izbire, za zadevne osebe pomeni namreč le pridobitev upravičenja do imenovanja za uradnike na poskusnem delu. To upravičenje nujno izključuje vsako pridobljeno pravico, ker razvrstitve v naziv izbranega kandidata na splošnem natečaju, vpisanega na seznam primernih kandidatov, ni mogoče šteti za pridobljeno toliko časa, dokler ni predmet odločbe o imenovanju v ustrezni obliki.
Kot izhaja iz člena 3 Kadrovskih predpisov, je podlaga za imenovanje uradnika nujno enostranski akt Organa za imenovanje, ki natančno določa datum začetka veljavnosti tega imenovanja in delovno mesto, na katero je razporejena zadevna oseba. Šele ko izbrani kandidat na splošnem natečaju prejme tako odločbo, se lahko sklicuje na funkcijo uradnika in posledično na določbe Kadrovskih predpisov.
(Glej točke od 48 do 55.)
Napotitev na: Sodišče, 14. april 1970, Brock, 68/69, Recueil, str. 171, točka 7 ; Sodišče, 5. december 1973, SOPAD, 143/73, Recueil, str. 1433, točka 8 ; Sodišče, 10. julij 1986, Licata proti CES, 270/84, Recueil, str. 2305, točka 31 ; Sodišče prve stopnje, 10. april 1992, Ventura proti Parlamentu, T‑40/91, Recueil, str. II‑1697, točka 41 ; Sodišče prve stopnje, 11. december 1996, Barreaux in drugi proti Komisiji, T‑177/95, Recueil FP, str. I‑A‑541 in II‑1451, točki 45 in 46 ; Sodišče prve stopnje, 19. julij 1999, Mammarella proti Komisiji, T‑74/98, RecFP p. I‑A‑151 in II‑797, točka 27 ; Sodišče prve stopnje, 25.maj 2000, Elkaïm in Manuel proti Komisiji, T‑173/99, RecFP p. I‑A‑101 in II‑433, točka 21.
3. Splošno načelo enakega obravnavanja in prepovedi diskriminacije zahteva, da se primerljivi položaji ne obravnavajo različno, razen če je tako obravnavanje objektivno utemeljeno.
Za izbrane udeležence na natečajih, ki so bili vpisani na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2004, ko je začela veljati Uredba št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike in pogojev za zaposlitev drugih uslužbencev, ni mogoče šteti, da sodijo v isto skupino oseb kot izbrani kandidati na istih natečajih, ki so bili zaposleni pred 1. majem 2004.
Imenovanje izbranih udeležencev na natečaju, ki so bili vpisani na seznam primernih kandidatov pred 1. majem 2004, a so bili imenovani za uradnike na poskusnem delu po tem datumu, v naziv je mogoče zakonito opraviti le na podlagi novih meril, ki so veljala ob sprejetju odločbe o imenovanju za uradnike na poskusnem delu. Po drugi strani pa morajo biti izbrani kandidati na istih natečajih, ki so bili imenovani pred 1. majem 2004, nujno razvrščeni v naziv na podlagi prejšnjih določb, ki so ob njihovem imenovanju še veljale, a so bile z istim dnem odpravljene, ker so začele veljati nove določbe Kadrovskih predpisov.
Poleg tega, ker je delovno mesto, na katerega je bil razporejen uradnik, prav tako določeno v odločbi o imenovanju, in ker lahko ta temelji le na določbah, ki veljajo ob njenem sprejetju, dejstva, da so bili nekateri izbrani kandidati na natečajih v okviru novih pravil Kadrovskih predpisov razvrščeni v nižji naziv, ni mogoče šteti za diskriminatornega, čeprav naj bi bili razporejeni na isto delovno mesto, na katero so bili razporejeni pred 1. majem 2004 kot uslužbenci brez naziva, in naj bi opravljali enake naloge, celo pomembnejše, kot prej.
Iz tega sledi, da člen 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom ni v nasprotju z načelom enakega obravnavanja in prepovedjo diskriminacije.
(Glej točke od 75 do 83, 87 in 90.)
Napotitev na: zgoraj navedena sodba Ventura proti Parlamentu, točka 41 ; Sodišče prve stopnje, 9. februar 1994, Lacruz Bassols proti Sodišču, T‑109/92, Recueil FP, str. I‑A‑31 in II‑105, točka 87.
4. Člen 31(1) Kadrovskih predpisov določa, da so izbrani kandidati na natečaju imenovani v naziv funkcionalne skupine, določen v obvestilu o natečaju, ki so ga uspešno opravili.
Čeprav iz te nove določbe nujno sledi, da morajo biti izbrani kandidati na splošnih natečajih imenovani za uradnike na poskusnem delu v naziv, naveden v obvestilu o natečaju, na podlagi katerega so bili zaposleni, je treba kljub temu ugotoviti, da opredelitev ravni prostih delovnih mest in pogojev za imenovanje izbranih kandidatov na natečaju za ta mesta, ki jo je institucija izvedla v okviru določb prejšnjih kadrovskih predpisov, ne more podaljšati svojih učinkov preko datuma, ki ga je zakonodajalec Skupnosti določil za začetek veljavnosti nove karierne strukture uradnikov Evropskih skupnosti.
Res je, da se tabela iz člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom, ki nazive, navedene v obvestilih o natečajih, spreminja v vmesne nazive, razlikuje od tabele iz člena 2(1) te priloge, v kateri so bili prejšnji nazivi uradnikov na delovnem mestu pred 1. majem 2004 spremenjeni v nove vmesne nazive.
Kljub temu sme zakonodajalec v prihodnje v interesu službe sprejeti spremembe določb Kadrovskih predpisov, tudi če so spremenjene določbe manj ugodne kot prejšnje.
Bistvo prehodne določbe, kakršna je zadevna, je, da vsebuje izjeme od določenih pravil kadrovskih predpisov, na uporabo katerih nujno vpliva sprememba ureditve. Kljub temu pa je treba ugotoviti, da izjema iz člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom ne gre dlje od tega, kar v okviru novih pravil Kadrovskih predpisov izhaja iz imenovanja oseb, izbranih v postopkih odprtih in zaprtih natečajev, za uradnike v okviru prejšnjih določb.
(Glej točke od 108 do 114.)
Napotitev na: Sodišče prve stopnje, 30. september 1998, Ryan proti Računskemu sodišču, T‑121/97, Recueil, str. II‑3885, točka 98.
5.
Določbe prejšnjih kadrovskih predpisov in nazivi, navedeni v obvestilih o natečajih, so se namreč uporabljali pri imenovanju kandidatov, ki so bili izbrani na natečajih pred 1. majem 2004, medtem ko so se za razvrstitev kandidatov, ki so bili izbrani na natečajih in ki so bili zaposleni po tem datumu, v naziv uporabljale nove določbe, ki so začele veljati s tem datumom, vključno s prehodnimi določbami člena 12(3) priloge XIII h Kadrovskim predpisom.
Ravno tako ni mogoče sprejeti trditve, da je člen 12 priloge XIII h Kadrovskim predpisom v nasprotju s členom 5 Kadrovskih predpisov. Zakonodajalec je s sprejetjem prvonavedene določbe v okviru izvajanja pristojnosti za spremembo določb Kadrovskih predpisov določil nazive uradnikov, zaposlenih v prehodnem obdobju.
Člen 12(3) in člen 4(n) priloge XIII h Kadrovskim predpisom tako prevladata nad splošnimi določbami člena 5 Kadrovskih predpisov in jih kot lex specialis razveljavljata.
(Glej točke od 124 do 126 in 129.)
Napotitev na: Sodišče, 19. junij 2003, Mayer Parry Recycling, C‑444/00, Recueil, str. I‑6163, točka 57 ; Sodišče prve stopnje, 14. julij 2005, Le Voci proti Svetu, T‑371/03, Recueil FP, str. I‑A‑209 in II‑957, točka 122.
6. Zakonitost posamičnega akta, ki se izpodbija pred sodiščem Skupnosti, je treba presojati glede na dejanske in pravne elemente, ki so obstajali, ko je bil akt sprejet.
V zvezi s tem okoliščina, da bi Komisija lahko ob kršitvi načela prepovedi diskriminacije prednostno zaposlila določene izbrane kandidate pred 1. majem 2004, ne vpliva na zakonitost izpodbijanih odločb.
Če namreč predpostavimo, da bi se zaposlitve lahko obravnavale prednostno, bi bilo treba spoštovanje načela enakega obravnavanja uradnikov uskladiti s spoštovanjem načela zakonitosti, v skladu s katerim se nihče ne more v svojo korist sklicevati na nezakonitost, ki je bila storjena v korist drugega.
(Glej točke 151, 152, 154 in 155.)
Napotitev na: Sodišče, 4. julij 1985, Williams proti Računskemu sodišču, 134/84, Recueil, str. 2225, točka 14 ; Sodišče, 17. maj 2001, IECC proti Komisiji, C‑449/98 P, Recueil, str. I‑3875, točka 87 ; Sodišče prve stopnje, 25. maj 2004, W proti Parlamentu, T‑69/03, Recueil FP, str. I‑A‑153 in II‑687, točka 28.
7. V skladu s členom 87(3), prvi odstavek, Poslovnika Sodišča prve stopnje lahko Sodišče prve stopnje, če vsaka stranka uspe samo deloma ali v izjemnih okoliščinah, odloči, da se stroški delijo ali da vsaka stranka nosi svoje stroške.
V zvezi s tem pomeni izjemni razlog, ki utemeljuje delitev stroškov, ki so jih uradniki, ki so vložili tožbo, priglasili na koncu postopka, med toženo institucijo in zadevnimi tožečimi strankami, dejstvo, da je bil sodni postopek deloma posledica ravnanja institucije, ker je s pomanjkljivimi informacijami pri zainteresiranih strankah vzbudila razumljiva vprašanja glede zakonitosti njihovega prvotnega naziva, saj je bil postopek zaposlitve glede bistvenega pogoja zaposlitve dvoumen.
(Glej točke 160, 163 in 164.)
Napotitev na: Sodišče, 14. junij 1967, Hoogovens en Staalfabrieken proti Haute Autorité, 26/66, Recueil, str. 149, 166 ; Sodišče, 11. julij 1968, Danvin proti Komisiji, 26/67, Recueil, str. 463, 474.