Zadeva T‑139/15
Madžarska
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 12. marca 2019
„EKUJS – Jamstveni oddelek – EKJS – Sladkor – Začasna shema za prestrukturiranje industrije sladkorja v Evropski skupnosti – Uredba (ES) št. 320/2006 – Uredba (ES) št. 968/2006 – Odhodki, izključeni iz financiranja – Odhodki Madžarske – Pogoji za podelitev pomoči za popolno odstranitev in pomoči za delno odstranitev – Pojem ‚proizvodne zmogljivosti‘ – Presoja uporabe silosov ob vložitvi prošnje za pomoč – Pojem ‚popolna odstranitev‘ – Priloga 2 k Dokumentu VI/5330/97 – Težave pri razlagi ureditve Unije – Lojalno sodelovanje“
1. Kmetijstvo – Skupna ureditev trgov – Sladkor – Začasna shema za prestrukturiranje industrije sladkorja – Pomoči za prestrukturiranje – Pogoji za podelitev – Odstranitev proizvodnih zmogljivosti – Popolna ali delna odstranitev – Pojmi – Odločitev, ki jo je treba sprejeti ob vložitvi prošnje za pomoč – Obveznost opredeliti celoto proizvodnih zmogljivosti, ki jih je treba odstraniti, na isti datum
(Uredba Sveta št. 320/2006, člena 3 in 4; Uredba Komisije št. 968/2006, člena 4 in 9)
(Glej točke od 56 do 70, 73, 74, od 77 do 80, od 83 do 86, 101, 102, 106, 107, 110 in 111.)
2. Kmetijstvo – Financiranje s strani EKJS – Potrditev obračuna – Zavrnitev kritja odhodkov, ki izhajajo iz nepravilnosti pri uporabi zakonodaje Unije – Finančni popravek, ki ustreza razliki med zneskom pomoči za popolno odstranitev in zneskom pomoči za delno odstranitev – Mejni primeri – Uporaba nižje stopnje popravka ali njegova neuporaba – Pogoji uporabe – Neobstoj samodejne uporabe v primeru izpolnjevanja pogojev
(Uredba Sveta št. 1290/2005, člen 31)
(Glej točke 124 in od 126 do 134.)
3. Akti institucij – Splošno veljavna pravila o upravnem ravnanju – Akt, s katerim se poskušajo doseči zunanji učinki – Obseg
(Glej točko 125.)
4. Države članice – Obveznosti – Obveznost lojalnega sodelovanja z institucijami Unije – Vzajemnost
(člen 4 (3) PEU)
(Glej točke od 138 do 140.)
Povzetek
Splošno sodišče je v sodbi z dne 12. marca 2019, Madžarska/Komisija (T‑139/15), zavrnilo ničnostno tožbo, ki jo je Madžarska na podlagi člena 263 PDEU vložila zoper Izvedbeni sklep Komisije (EU) 2015/103,(1) s katerim ji je bil naložen finančni popravek v višini 25 % skupnega zneska pomoči za prestrukturiranje za popolno odstranitev obratov za proizvodnjo sladkorja, ki so bile podeljene madžarskim proizvajalcem sladkorja v okviru začasne sheme za prestrukturiranje industrije sladkorja.
Splošno sodišče se je na prvem mestu izreklo o tem, kdaj je treba presoditi, ali silosi pomenijo proizvodne zmogljivosti, ki jih je treba odstraniti, da bi bila podeljena pomoč za prestrukturiranje za popolno odstranitev, oziroma če so zajeti s katero od izjem, ki jih je določilo Sodišče v sodbi z dne 14. novembra 2013, SFIR in drugi (od C‑187/12 do C‑189/12, EU:C:2013:737).
Splošno sodišče je ugotovilo, da je treba status silosa presojati ob vložitvi prošnje za pomoč, ne pa po izvedenem prestrukturiranju. Zakonodajalec Unije je namreč za uresničitev cilja zmanjšanja nedobičkonosne zmogljivosti proizvodnje sladkorja v Uniji, ki mu sledi zadevna ureditev, določil dve shemi za prestrukturiranje, ki se razlikujeta glede na vrsto odstranitve, pri čemer je ta lahko popolna ali delna, in za kateri se odobri različen znesek pomoči za prestrukturiranje. V primeru popolne odstranitve se izjemoma lahko ohranijo vse naprave, ki niso potrebne za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa ali ki niso neposredno povezane s proizvodnjo navedenih proizvodov, kot so naprave za pakiranje. Nasprotno se v primeru delne odstranitve lahko ohranijo naprave, ki so potrebne za proizvodnjo sladkorja, izoglukoze ali inulinskega sirupa ali ki so neposredno povezane s proizvodnjo teh proizvodov, če niso več uporabljene za proizvodnjo proizvodov, zajetih s STU za sladkor.
Prvič, če bi bil status silosov preučen ob koncu prestrukturiranja, bi bilo mogoče tako v primeru popolne odstranitve kot v primeru delne odstranitve ohraniti silose, ki so ob vložitvi prošnje za pomoč pomenili proizvodne zmogljivosti. Zato ohranitev dela proizvodnih zmogljivosti ne bi bila več posebna značilnost delne odstranitve, ampak bi bila mogoča tudi v primeru popolne odstranitve, čeprav bodo v tem zadnjem primeru zaradi višjih stroškov, ki so povezani s tovrstno odstranitvijo, gospodarski subjekti prejeli pomoč za prestrukturiranje, katere znesek bo za 25 % višji od zneska, ki bo dodeljen v primeru delne odstranitve. Drugič, silosi, za katere je mogoče domnevati, da pomenijo proizvodne zmogljivosti, ko je vložena prošnja za pomoč, v načrtu prestrukturiranja ne bi bili omenjeni kot proizvodne zmogljivosti, ki jih je treba odstraniti, kar bi pomenilo kršitev člena 4(3)(c) Uredbe št. 320/2006.(2) Tretjič, zaveza o odstranitvi vseh proizvodnih zmogljivosti, ki mora biti priložena prošnji za pomoč za prestrukturiranje za popolno odstranitev, bi bila pomanjkljiva, saj se ne bi nanašala na celoto proizvodnih zmogljivosti, ki so obstajale ob sprejetju te zaveze.
Splošno sodišče je na drugem mestu preučilo, ali bi morala Komisija ob upoštevanju objektivnih težav pri razlagi zadevne ureditve, kar zadeva vprašanje ohranitve silosov v primeru popolne odstranitve, zmanjšati znesek finančnega popravka ali tega popravka sploh ne uporabiti, kot je navedeno v smernicah iz Dokumenta VI/5330/97,(3) zlasti pod naslovom „Mejni primeri“ v drugem odstavku Priloge 2 k temu dokumentu (v nadaljevanju: mejni primer).
Splošno sodišče je navedlo, da je mejni primer faktor ponderiranja, ki ne daje samodejno pravice do njegove uporabe. Za uporabo mejnega primera morata biti namreč izpolnjena pogoja, da, prvič, pomanjkljivost, ki jo ugotovi Komisija pri potrjevanju obračunov, izhaja iz težav v zvezi z razlago ureditve Unije, in da, drugič, so nacionalni organi storili potrebno za odpravo pomanjkljivosti, takoj ko jo je Komisija odkrila.