SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (sedmi senat)
z dne 27. junija 2019(*)
„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Evropske unije Luciano Sandrone – Prejšnja besedna znamka Evropske unije DON LUCIANO – Resna in dejanska uporaba prejšnje znamke – Člen 47(2) in (3) Uredbe (EU) 2017/1001 – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(1)(b) Uredbe 2017/1001 – Prijava besedne znamke, sestavljene iz imena in priimka – Prejšnja znamka, sestavljena iz naziva in imena – Nevtralnost pomenske primerjave – Neobstoj verjetnosti zmede“
V zadevi T‑268/18,
Luciano Sandrone, stanujoč v Barolu (Italija), ki ga zastopa A. Borra, odvetnik,
tožeča stranka,
proti
Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO), ki ga zastopata K. Kompari in H. O’Neill, agenta,
tožena stranka,
druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe pri EUIPO je
J. García Carrión, SA s sedežem v Jumilli (Španija),
zaradi tožbe zoper odločbo drugega odbora za pritožbe pri EUIPO z dne 26. februarja 2018 (zadeva R 1207/2017‑2) v zvezi s postopkom z ugovorom med družbo J. García Carrión in Lucianom Sandronejem,
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat),
v sestavi V. Tomljenović, predsednica, E. Bieliūnas in A. Kornezov (poročevalec), sodnika,
sodna tajnica: R. Ūkelytė, administratorka,
na podlagi tožbe, v sodnem tajništvu Splošnega sodišča vložene 27. aprila 2018,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega 1. avgusta 2018,
na podlagi obravnave z dne 28. februarja 2019
izreka naslednjo
Sodbo(1)
[…]
Predlogi strank
13 Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– razveljavi izpodbijano odločbo;
– EUIPO naloži plačilo stroškov.
14 EUIPO Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
15 Tožeča stranka v utemeljitev te tožbe v bistvu navaja dva tožbena razloga, pri čemer se prvi nanaša na to, da je odbor za pritožbe kršil člen 47(2) in (3) Uredbe 2017/1001, drugi pa na to, da je odbor za pritožbe kršil člen 8(1)(b) navedene uredbe.
[…]
Zatrjevana kršitev člena 8(1)(b) Uredbe 2017/1001
[…]
Primerjava znakov
[…]
62 V obravnavanem primeru sta tako prejšnja znamka kot znak, za katerega je vložena prijava znamke, besedna. Odbor za pritožbe pred vizualno, fonetično ali pomensko primerjavo nasprotujočih si znakov ni menil, da bi ta imela prevladujoči element. Šele med navedeno primerjavo je v zvezi s prejšnjo znamko pojasnil, prvič, da ima beseda „luciano“ večji razlikovalni učinek kot beseda „don“ (točka 51 izpodbijane odločbe). Drugič, v zvezi z znakom, za katerega je vložena prijava znamke, bi bil razlikovalni učinek elementa „luciano“ po mnenju odbora za pritožbe manjši kot pri elementu „sandrone“, ki bi imel večjo notranjo vrednost za špansko, francosko, italijansko in portugalsko javnost, ker bi šlo za redek priimek. Vendar pa naj ta ugotovitev ne bi veljala na celotnem ozemlju Unije, zlasti v Nemčiji in na Finskem, kjer naj bi imel element „luciano“ enak razlikovalni učinek kot element „sandrone“ (točki 48 in 50 izpodbijane odločbe).
63 Tožeča stranka zavrača zadnjenavedeno ugotovitev.
64 Zato je treba preveriti, ali presoja razlikovalnih in prevladujočih elementov nasprotujočih si znakov, ki jo je opravil odbor za pritožbe, vsebuje napake pri presoji.
– Razlikovalni in prevladujoči elementi nasprotujočih si znakov
65 Znak, za katerega je vložena prijava znamke, je sestavljen iz dveh besed, ene iz sedmih črk, „luciano“, druge pa iz osmih črk, „sandrone“. Prejšnja znamka je prav tako sestavljena iz dveh besed, prve iz treh črk „don“, druge iz sedmih črk „luciano“.
66 V zvezi s prejšnjo znamko je treba poudariti, da element „luciano“ prevlada nad elementom „don“ že zaradi kratkosti zadnjenavedenega elementa, pa tudi dejstva – kot v točki 51 izpodbijane odločbe poudarja odbor za pritožbe – da bo zadnjenavedeni razumljen kot španski naziv, ki pomeni „gospod“, ali kot italijanski naziv, ki je dan duhovnikom, in ki ga bo, poleg tega, v tem smislu razumel precejšen del javnosti Unije, vključno z nemško in finsko javnostjo, pri čemer se je odbor za pritožbe v zvezi s tem skliceval na nemški slovar Duden. Odbor za pritožbe je torej pravilno ugotovil, da je imel za upoštevno javnost element „luciano“ večji razlikovalni učinek kot element „don“, česar pa tožeča stranka tudi ne izpodbija. Vendar ta ugotovitev ne posega v določitev stopnje razlikovalnega učinka elementa „luciano“ (glej točko 102 v nadaljevanju).
67 Kljub temu pa to, da ima element „luciano“ večji razlikovalni učinek kot beseda „don“, ne more povzročiti, da se zanemari zadnjenavedeni element.
68 V zvezi z znakom, za katerega je vložena prijava znamke, kot je v točki 46 izpodbijane odločbe pravilno navedel odbor za pritožbe, bo upoštevna javnost na celotnem ozemlju Unije besedi, iz katerih je sestavljen, verjetno razumela kot kombinacijo imena in priimka. Odbor za pritožbe je dalje navedel, da priimek Sandrone ne bi bil razumljen kot pogost priimek niti v Italiji in da bi bilo ime Luciano, nasprotno, zaznano kot zelo razširjeno v Španiji, Italiji in na Portugalskem, pa tudi v Franciji, zaradi podobnega imena Lucien (točka 47 izpodbijane odločbe). Priznal je torej, da bi bil za javnost na teh ozemljih razlikovalni učinek elementa „luciano“ manjši od razlikovalnega učinka „sandrone“, ki bi, ker gre za redek priimek, imel „večjo notranjo vrednost“ (točka 48 izpodbijane odločbe).
69 Stranke te presoje odbora za pritožbe ne izpodbijajo.
70 Po drugi strani pa bi bil po mnenju odbora za pritožbe v Nemčiji ali na Finskem element „luciano“ zaznan kot redko ime. Odbor za pritožbe je poleg tega ovrgel trditev oddelka za ugovore, da je bilo italijansko ime Luciano javnosti Unije kot celoti znano zaradi slovesa italijanskega tenorista Luciana Pavarottija. Po mnenju odbora za pritožbe je „po njegovem vedenju“ splošno znan priimek Pavarotti, bolj kot celotno ime Luciano Pavarotti, in pomemben del javnosti Unije naj se ne bi spominjal njegovega imena (točka 48 izpodbijane odločbe). Na podlagi tega je odbor za pritožbe ugotovil, da sta bila tako ime Luciano kot priimek Sandrone redki za nemško in finsko javnost ter da je imel za ti javnosti prvi element enak razlikovalen učinek kot drugi (točka 50 izpodbijane odločbe).
71 V zvezi s tem je treba opozoriti, da ima lahko v skladu s sodno prakso v delu Unije priimek praviloma večji razlikovalni učinek od imena. Vendar je pri tem treba upoštevati vsakokratne elemente obravnavanega primera in zlasti okoliščino, da je zadevni priimek redek ali, nasprotno, zelo razširjen, kar lahko vpliva na ta razlikovalni učinek (sodbi z dne 5. oktobra 2011, Cooperativa Vitivinícola Arousana/UUNT – Sotelo Ares (ROSALIA DE CASTRO), T‑421/10, neobjavljena, EU:T:2011:565, točka 50, in z dne 11. julija 2018, Enoitalia/EUIPO – La Rural Viñedos y Bodegas (ANTONIO RUBINI), T‑707/16, neobjavljena, EU:T:2018:424, točka 38), in morebitno poznanost osebe, ki zahteva, da se njeno ime in priimek skupaj registrirata kot znamka (sodba z dne 24. junija 2010, Becker/Harman International Industries, C‑51/09 P, EU:C:2010:368, točki 36 in 37).
72 V obravnavanem primeru je treba ugotoviti, tako kot tožeča stranka, da je trditev odbora za pritožbe, da je ime Luciano v Nemčiji in na Finskem zaznano kot redko ime, brez vsakega dejanskega ozadja.
73 V zvezi s tem je treba opozoriti, da samo dejstvo, da določeno ime ni pogosto med prebivalci ene ali druge države članice, ne pomeni nujno, da bo upoštevna javnost v tej državi članici to ime zaznala kot redko. Imena, ki je relativno znano na ravni Unije ali na mednarodni ravni, upoštevna javnost namreč ne bo zaznala kot redkega, in to tudi v državah članicah, v katerih to ime ni zelo razširjeno.
74 V obravnavanem primeru je odbor za pritožbe v točki 47 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da bi se ime Luciano v Španiji, Italiji, na Portugalskem ter v Franciji, kar pomeni v znatnem delu Unije, štelo za zelo pogosto ime, zato ni mogoče razumno trditi – ob upoštevanju trgovinskih tokov v Uniji in sedanjih elektronskih komunikacijskih sredstev – da bi upoštevni javnosti v Nemčiji in na Finskem to ime zaznali kot redko. Drugače povedano, čeprav je dobro znano, da ime Luciano ni zelo razširjeno med prebivalstvom v Nemčiji in na Finskem, pa to nikakor ne pomeni, da bo to ime v teh državah članicah zaznano kot redko ime, kot je odbor za pritožbe navedel v točki 48 izpodbijane odločbe.
75 Zato je treba ugotoviti, da je za javnost Unije kot celote element z največjim razlikovalnim učinkom znaka, za katerega je vložena prijava znamke, element „sandrone“, priimek, ki ni zaznan kot zelo pogost, zaradi česar pa element „luciano“ ne postane nepomemben.
76 Po proučitvi notranjih značilnosti posameznih sestavnih delov nasprotujočih si znakov in po primerjavi teh značilnosti z značilnostmi drugih sestavnih delov je torej treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe moral ugotoviti obstoj elementa z večjim razlikovalnim učinkom v obeh nasprotujočih si znakih, in sicer elementa „luciano“ pri prejšnji znamki, kar je pravilno storil, in elementa „sandrone“ pri znaku, za katerega je vložena prijava znamke, česar pa ni storil, za del upoštevne javnosti, pred vizualno, fonetično in pomensko primerjavo nasprotujočih si znakov. Posledice te napake bodo določene pozneje.
[…]
– Pomenska primerjava
81 V točkah 52 in 53 izpodbijane odločbe odbor za pritožbe navaja, da bo upoštevna javnost znak, za katerega je vložena prijava, povezala z imenom in priimkom, to pomeni z določeno osebo (virtualno ali resnično), ki ji je ime Luciano in je član družine Sandrone, in bo prav tako štela, da prejšnja znamka označuje osebo, ki ji je ime Luciano. Odbor za pritožbe je na podlagi tega sklenil, da „bi potrošniki, zlasti v Nemčiji in na Finskem, zato lahko zadevni znamki razlagali tako, da se nanašata na isto osebo (virtualno ali resnično), z neobičajnim imenom ‚Luciano‘“. Med nasprotujočima si znakoma torej po mnenju odbora za pritožbe obstaja povprečna stopnja pomenske podobnosti (točka 53 izpodbijane odločbe).
82 Tožeča stranka in EUIPO sta v zvezi s tem podala ugovore. Tožeča stranka trdi, da sta nasprotujoča si znaka pomensko različna, medtem ko je po mnenju EUIPO tovrstna primerjava med tema znakoma nevtralna. Poleg tega se po navedbah EUIPO sodna praksa v zvezi s tem spreminja, saj je v nekaterih sodbah sodišče Unije ugotovilo, da je možno opraviti pomensko primerjavo med znakoma, ki vsebujeta ime ali priimek, medtem ko je bilo v drugih sodbah ugotovljeno, da pomenska primerjava med tovrstnima znakoma ni mogoča.
83 Splošno sodišče meni, da je torej treba pojasniti sodno prakso glede tega vprašanja. V zvezi s tem je treba opozoriti, da je namen pomenske primerjave primerjava „pojmov“, ki jih zajemata nasprotujoča si znaka. Pomen izraza „pojem“ v skladu z opredelitvijo, ki je v zvezi s tem izrazom podana v slovarju Larousse, je „splošna in abstraktna ideja, ki si jo človeški um ustvari o določenem konkretnem ali abstraktnem predmetu in ki mu omogoča, da na ta predmet naveže več zaznavanj, ki jih ima v zvezi s tem predmetom, in da razvrsti spoznanja“.
84 Poleg tega v skladu s sodno prakso pomenska podobnost pomeni, da se nasprotujoča si znaka ujemata v pomenski vsebini (sodba z dne 11. novembra 1997, SABEL, C‑251/95, EU:C:1997:528, točka 24).
85 Zato ime ali priimek, če ne izraža „splošne in abstraktne ideje“ in nima pomenske vsebine, ne zajema nobenega „pojma“, tako da pomenska primerjava med znakoma, ki sta sestavljena le iz teh imen ali priimkov, ni mogoča.
86 Nasprotno pa je pomenska primerjava možna, če je zadevno ime ali priimek postal simbol pojma, na primer zaradi slave osebe s tem imenom ali tem priimkom, ali če imata to ime in ta priimek jasno in takoj prepoznavno pomensko vsebino.
87 Splošno sodišče je tako že ugotovilo, da bi upoštevna javnost znamke, sestavljene iz imen in priimkov oseb, zaznala tako, kot da nimajo posebnega pojmovnega pomena, razen če ime ali priimek nista posebej znana, ker pripadata slavni osebi (glej v tem smislu sodbe z dne 18. maja 2011, IIC/UUNT – McKenzie (McKENZIE), T‑502/07, neobjavljena, EU:T:2011:223, točka 40; z dne 8. maja 2014, Pedro Group/UUNT – Cortefiel (PEDRO), T‑38/13, neobjavljena, EU:T:2014:241, točke od 71 do 73, in z dne 11. julija 2018, ANTONIO RUBINI, T‑707/16, neobjavljena, EU:T:2018:424, točka 65).
88 V obravnavanem primeru odbor za pritožbe ni opredelil pojma, ki bi se lahko povezal z zadevnim imenom ali priimkom. Tudi stranke niso navedle ničesar v zvezi s tem.
89 Zato zgolj to, da bo upoštevna javnost znak, za katerega je vložena prijava, povezala z imenom in priimkom, in torej z določeno osebo, virtualno ali resnično, ter da bo prejšnja znamka zaznana, kot da označuje osebo z imenom Luciano, ni upoštevno za primerjavo nasprotujočih si znakov na pomenski ravni.
90 Zato je treba ovreči presojo odbora za pritožbe, v skladu s katero med nasprotujočima si znakoma obstaja povprečna stopnja pomenske podobnosti. Podobno kot EUIPO je treba ugotoviti, da v obravnavanem primeru pomenska primerjava ni mogoča, saj imeni in priimek, ki so del nasprotujočih si znakov, ne zajemajo nobenega pojma.
91 Glede na vse navedeno je treba potrditi ugotovitve odbora za pritožbe vsaj glede šibke podobnosti nasprotujočih si znakov na vizualni in fonetični ravni, ovreči pa jih je treba v zvezi s povprečno podobnostjo teh znakov na pomenski ravni, saj pomenska primerjava med navedenima znakoma v obravnavanem primeru ni mogoča.
Celovita presoja verjetnosti zmede
92 Takoj je treba zavrniti trditev tožeče stranke, navedeno v točki 63 tožbe, da bi bilo treba verjetnost zmede presojati na podlagi vtisa potrošnika Unije in ne vtisa potrošnikov ene ali dveh držav Unije (v obravnavanem primeru Nemčije in Finske). Opozoriti je namreč treba, da za zavrnitev registracije znamke Evropske unije zadošča, da relativni razlog za zavrnitev v smislu člena 8(1)(b) Uredbe 2017/1001 obstaja v delu Unije (glej v tem smislu sodbo z dne 14. decembra 2006, Mast‑Jägermeister/UUNT – Licorera Zacapaneca (VENADO z okvirom in drugi), T‑81/03, T‑82/03 in T‑103/03, EU:T:2006:397, točka 76 in navedena sodna praksa). Zato tožeča stranka ne more utemeljeno trditi, da je odbor za pritožbe trditev v zvezi z obstojem verjetnosti zmede v dveh državah Unije napačno navedel le za zavrnitev zahtevane registracije prijavljene znamke, in to ne glede na vprašanje, ali je v obravnavanem primeru zatrjevana verjetnost zmede za nemškega ali finskega potrošnika potrjena, ali ne.
93 Glede presoje verjetnosti zmede iz sodne prakse izhaja, da ta presoja upošteva določeno soodvisnost med upoštevanimi dejavniki in zlasti podobnostjo znamk ter podobnostjo označenih proizvodov ali storitev. Tako lahko majhno podobnost med označenimi proizvodi ali storitvami odtehta večja podobnost med znamkami in obratno (sodbi z dne 28. marca 2017, REGENT UNIVERSITY, T‑538/15, neobjavljena, EU:T:2017:226, točka 71, in z dne 8. novembra 2017, IST, T‑80/17, neobjavljena, EU:T:2017:784, točka 64).
94 Odbor za pritožbe je z uporabo načela soodvisnosti, navedenega zgoraj v točki 93, ugotovil obstoj verjetnosti zmede glede nasprotujočih si znakov vsaj za upoštevno nemško in finsko javnost glede na to, da sta si bila navedena znaka vizualno in fonetično vsaj malo podobna, pomensko pa srednje podobna, in da so bili zadevni proizvodi enaki ali srednje podobni.
95 Vendar pa odbor za pritožbe z mehanično uporabo načela soodvisnosti, brez upoštevanja vseh upoštevnih dejavnikov, ni pravilno opravil celovite presoje verjetnosti zmede.
96 Spomniti je namreč treba, da je v skladu s sodno prakso sicer res, da se lahko nizka stopnja podobnosti med označenimi proizvodi ali storitvami na podlagi načela soodvisnosti izravna z visoko stopnjo podobnosti med znamkami, in obratno, da nič ne nasprotuje ugotovitvi, da glede na okoliščine posameznega primera celo ob enakih proizvodih in nizki stopnji podobnosti verjetnost zmede glede nasprotujočih si znamk ne obstaja (sodba z dne 3. junija 2015, Giovanni Cosmetics/UUNT – Vasconcelos & Gonçalves (GIOVANNI GALLI), T‑559/13, neobjavljena, EU:T:2015:353, točka 132; glej v tem smislu tudi sodbi z dne 12. julija 2006, Vitakraft‑Werke Wührmann/UUNT – Johnson’s Veterinary Products (VITACOAT), T‑277/04, EU:T:2006:202, točki 67 in 68, in z dne 17. februarja 2011, Annco/UUNT – Freche et fils (ANN TAYLOR LOFT), T‑385/09, EU:T:2011:49, točki 44 in 48).
97 Prvič, odbor za pritožbe v obravnavanem primeru ni pravilno razumel podobnosti med nasprotujočima si znakoma, ker je napačno ugotovil, da ima element „luciano“ v znaku, za katerega je bila vložena prijava, enak razlikovalni učinek kot element „sandrone“, in zato napačno ugotovil obstoj srednje pomenske podobnosti nasprotujočih si znakov (glej točki 75 in 90 zgoraj).
98 Drugič, odbor za pritožbe ni upošteval posebnosti zadevnih proizvodov. Vendar pa je v skladu s sodno prakso zaznava znamk, ki jo ima povprečni potrošnik glede vrste zadevnih proizvodov ali storitev, pri celoviti presoji verjetnosti zmede odločilna (sodba z dne 18. septembra 2012, Scandic Distilleries/UUNT – Bürgerbräu, Röhm & Söhne (BÜRGER), T‑460/11, neobjavljena, EU:T:2012:432, točka 27).
99 V obravnavanem primeru, ki se nanaša na vinski sektor, so imena zelo pomembna, ne glede na to, ali gre za priimke ali imena področij, saj služijo navajanju in označevanju vin. Splošno je treba opozoriti, da so potrošniki navajeni označevati in prepoznati vina glede na besedni element, ki jih označuje, in da ta element označuje zlasti pridelovalca ali posestvo, na katerem je vino pridelano (sodbi z dne 27. februarja 2014, Pêra‑Grave/UUNT – Fundação Eugénio de Almeida (QTA S. JOSÉ DE PERAMANCA), T‑602/11, neobjavljena, EU:T:2014:97, točka 35, in z dne 11. julija 2018, ANTONIO RUBINI, T‑707/16, neobjavljena, EU:T:2018:424, točka 49; glej v tem smislu tudi sodbo z dne 13. julija 2005, Julián Murúa Entrena, T‑40/03, EU:T:2005:285, točka 56). Tako je razlikovalen element „sandrone“ tisti, ki bo služil za opredelitev vin tožeče stranke ali označba v celoti, to je „luciano sandrone“, ne pa zgolj element „luciano“.
100 Tretjič, odbor za pritožbe tudi ni upošteval pogostosti uporabe španskih ali italijanskih imen ali priimkov, dejanskih ali domnevnih, v vinskem sektorju ter dejstva, da so potrošniki navajeni na znamke, ki vsebujejo te elemente, tako da ne bodo vedno mislili, da se tovrstno ime ali priimek pojavi v znamki v povezavi z drugimi elementi, da označuje, da vsi proizvodi, za katere je uporabljen, izhajajo iz istega vira (glej v tem smislu sodbo z dne 3. junija 2015, GIOVANNI GALLI, T‑559/13, neobjavljena, EU:T:2015:353, točka 116 in navedena sodna praksa).
101 Zato v vinskem sektorju, v katerem je uporaba znakov, sestavljenih iz imen ali priimkov, zelo pogosta, ni verjetno, da bi povprečni potrošnik lahko verjel v obstoj gospodarske povezave med imetniki nasprotujočih si znakov samo zato, ker ta vsebujeta enako italijansko ime Luciano, zaznano kot zelo razširjeno – v skladu s točko 47 izpodbijane odločbe – v Španiji, Franciji, Italiji in na Portugalskem, in za katero ni bilo ugotovljeno, da bi bilo lahko zaznano kot redko v drugih državah Unije. V zvezi z znamkami, ki se nanašajo na vina, zgolj na podlagi tega dejstva torej ni mogoče sklepati na obstoj verjetnosti zmede, saj upoštevna javnost ne bo pričakovala, da bo navedeno pogosto ime kot element znamke uporabljal samo en proizvajalec (glej v tem smislu sodbo z dne 8. februarja 2019, Serendipity in drugi/EUIPO – CKL Holdings (CHIARA FERRAGNI), T‑647/17, neobjavljena, EU:T:2019:73, točka 71; po analogiji glej tudi sodbo z dne 3. junija 2015, GIOVANNI GALLI, T‑559/13, neobjavljena, EU:T:2015:353, točka 117).
102 Četrtič, odbor za pritožbe prav tako ni upošteval majhnega razlikovalnega učinka elementa, ki je skupen obema znamkama, in sicer elementa „luciano“, ki izhaja iz tega, da to ime lahko označuje potencialno nedoločeno število oseb in da bo zato vsa upoštevna javnost lahko razlikovala prejšnjo znamko od znamke, za katero se zahteva registracija, saj zadnjenavedena poleg tega vsebuje element „sandrone“, priimek, ki ima večjo notranjo vrednost (glej točki 68 in 69 zgoraj).
103 To ugotovitev podpira sodna praksa Sodišča, v skladu s katero ni mogoče dopustiti, da bi lahko vsak priimek, ki sestavlja prejšnjo znamko, nasprotoval registraciji znamke, sestavljene iz imena in tega priimka (glej v tem smislu sodbo z dne 24. junija 2010, Becker/Harman International Industries, C‑51/09 P, EU:C:2010:368, točka 39). Ne obstaja torej nikakršen avtomatizem, ki bi omogočal sklepanje na obstoj verjetnosti zmede, če se prejšnja znamka, ki jo sestavlja priimek, ponovno uporabi v drugi znamki, tako da se ji doda ime. Ta ugotovitev velja tudi, če prejšnjo znamko sestavlja ime, znak, za katerega je vložena prijava, pa sestavlja kombinacija tega imena in priimek (sodba z dne 3. junija 2015, GIOVANNI GALLI, T‑559/13, neobjavljena, EU:T:2015:353, točka 125).
104 Glede na vse navedeno in glede na nizko stopnjo vizualne in fonetične podobnosti ter nezmožnostjo izvedbe pomenske primerjave med njima, je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe napačno menil, da obstaja verjetnost zmede glede nasprotujočih si znakov.
105 Iz teh razlogov je torej treba ugoditi drugemu tožbenemu razlogu in razveljaviti izpodbijano odločbo, ne da bi bilo treba odločati o drugih trditvah tožeče stranke, ki se nanašajo, prvič, na poznanost znaka, za katerega je vložena prijava, in drugič, na prakso odločanja EUIPO.
[…]
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (sedmi senat)
razsodilo:
1. Odločba drugega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 26. februarja 2018 (zadeva R 1207/2017‑2) se razveljavi.
2. EUIPO se naloži, da poleg svojih stroškov nosi stroške Luciana Sandroneja.
Tomljenović | Bieliūnas | Kornezov |
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 27. junija 2019.
Podpisi