Zadeva T‑268/18

(objava odlomkov)

Luciano Sandrone

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

 Sodba Splošnega sodišča (sedmi senat) z dne 27. junija 2019

„Znamka Evropske unije – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Evropske unije Luciano Sandrone – Prejšnja besedna znamka Evropske unije DON LUCIANO – Resna in dejanska uporaba prejšnje znamke – Člen 47(2) in (3) Uredbe (EU) 2017/1001 – Relativni razlog za zavrnitev – Člen 8(1)(b) Uredbe 2017/1001 – Prijava besedne znamke, sestavljene iz imena in priimka – Prejšnja znamka, sestavljena iz naziva in imena – Nevtralnost pomenske primerjave – Neobstoj verjetnosti zmede“

1.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Besedni znamki Luciano Sandrone in DON LUCIANO

(Uredba 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 8(1)(b))

(Glej točke 64, 91 in od 97 do 104.)

2.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Podobnost med zadevnima znamkama – Presoja razlikovalnega učinka elementa, ki sestavlja znamko

(Uredba 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 8(1)(b))

(Glej točki 71 in 73.)

3.      Znamka Evropske unije – Opredelitev in pridobitev znamke Evropske unije – Relativni razlogi za zavrnitev – Ugovor imetnika prejšnje enake ali podobne znamke, registrirane za enake ali podobne proizvode ali storitve – Verjetnost zmede zaradi prejšnje znamke – Merila presoje

(Uredba 2017/1001 Evropskega parlamenta in Sveta, člen 8(1)(b))

(Glej točki 93 in 96.)

Povzetek

Splošno sodišče je s sodbo z dne 27. junija 2019, Sandrone/EUIPO (T‑268/18), razveljavilo odločbo drugega odbora za pritožbe pri Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) z dne 26. februarja 2018, s katero je zadnjenavedeni razveljavil odločbo oddelka za ugovore z dne 12. aprila 2017, s katero je bil zavrnjen ugovor, ki ga je vložil imetnik prejšnje besedne znamke DON LUCIANO, registrirane za „alkoholne pijače (razen piva)“, zoper zahtevo za registracijo besedne znamke Luciano Sandrone za „alkoholne pijače, razen piva; pripravk[e] za proizvodnjo alkoholnih pijač“.

Splošno sodišče je glede primerjave nasprotujočih si znakov, pri čemer je najprej preučilo obstoj prevladujočega elementa, ovrglo presojo odbora za pritožbe, da je ime Luciano, ki je prisotno v znaku, ki je predmet prijave znamke, zaznano kot redko pri upoštevni javnosti v Nemčiji in na Finskem. Splošno sodišče v obravnavani zadevi razlikuje med samo dodelitvijo imena in seznanitvijo upoštevne javnosti z njim ob upoštevanju trgovinskih tokov v Uniji in sedanjih elektronskih komunikacijskih sredstev. Navaja, da čeprav je dobro znano, da ime Luciano ni zelo razširjeno med prebivalstvom v Nemčiji in na Finskem, pa to nikakor ne pomeni, da bo to ime v teh državah članicah zaznano kot redko ime.

Splošno sodišče je torej menilo, da je moral odbor za pritožbe ugotoviti, da sta prevladujoča elementa v prejšnji znamki element „luciano“, kar je pravilno storil, in element „sandrone“, saj ta priimek ni zaznan kot pogost, česar pa ni storil.

Splošno sodišče je glede pomenske primerjave navedlo, da odbor za pritožbe ni opredelil koncepta, ki bi ga bilo mogoče navezati na zadevno ime in priimek, ter da zato zgolj okoliščina, da bo upoštevna javnost znak, za katerega je vložena prijava, povezala z imenom in priimkom in torej z določeno osebo, virtualno ali resnično, ter da bo prejšnja znamka zaznana, kot da označuje osebo z imenom Luciano, ni upoštevna za primerjavo nasprotujočih si znakov na pomenski ravni. Zato izpodbija presojo odbora za pritožbe in meni – tako kot EUIPO, ki se je v svojih vlogah oddaljil od presoje odbora za pritožbe v zvezi s tem – da v obravnavanem primeru pomenska primerjava ni mogoča, saj imeni in priimek, ki so del nasprotujočih si znakov, ne zajemajo nobenega pojma.

V zvezi s splošno presojo verjetnosti zmede Splošno sodišče ugotavlja, da je odbor za pritožbe, prvič, storil napako s tem, da ni upošteval prevladujočega vidika elementa „sandrone“ v znaku, ki je predmet prijave znamke, ter zaradi nemožnosti izvedbe pomenske primerjave med njima. Po drugi strani navaja, da odbor za pritožbe ni upošteval več posebnosti zadevnih proizvodov, in sicer da so v vinskem sektorju imena zelo pomembna, ne glede na to, ali gre za priimke ali imena področij, saj služijo navajanju in označevanju vin. Tako je presodilo, da je ravno razlikovalni element „sandrone“ tisti, ki bo služil za opredelitev vin tožeče stranke, ali označba v celoti, to je „luciano sandrone“, ne pa zgolj element „luciano“. Poudarja, da odbor za pritožbe tudi ni upošteval pogostosti uporabe španskih ali italijanskih imen ali priimkov, dejanskih ali domnevnih, v vinskem sektorju ter dejstva, da so potrošniki navajeni na znamke, ki vsebujejo te elemente, tako da ne bodo vedno mislili, da se tovrstno ime ali priimek pojavi v znamki v povezavi z drugimi elementi, da označuje, da vsi proizvodi, za katere je uporabljen, izhajajo iz istega vira.

Zato je Splošno sodišče ugotovilo, da v vinskem sektorju, v katerem je uporaba znakov, sestavljenih iz imen ali priimkov, zelo pogosta, ni verjetno, da bi povprečni potrošnik lahko verjel v obstoj gospodarske povezave med imetniki nasprotujočih si znakov samo zato, ker ta vsebujeta enako italijansko ime Luciano. V zvezi z znamkami, ki se nanašajo na vina, zgolj na podlagi tega dejstva torej ni mogoče sklepati na obstoj verjetnosti zmede, saj upoštevna javnost ne bo pričakovala, da bo navedeno pogosto ime kot element znamke uporabljal samo en proizvajalec.