Zadeva T‑567/16
Robert McCoy
proti
Odboru regij
„Javni uslužbenci – Uradniki – Socialna varnost – Poklicna bolezen – Poklicni izvor bolezni – Člen 78, peti odstavek, Kadrovskih predpisov – Invalidska komisija – Obveznost obrazložitve – Očitna napaka pri presoji – Odgovornost – Nepremoženjska škoda“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi senat) z dne 23. oktobra 2018
1. Pritožbe uradnikov – Tožba zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe – Dopustnost – Obveznost odločanja o predlogih zoper odločbo o zavrnitvi pritožbe – Predlogi brez samostojne vsebine ali povsem potrditvena odločba – Neobstoj
(Kadrovski predpisi, člena 90 in 91)
2. Uradniki – Neveljavnost – Invalidska komisija – Sodni nadzor – Obseg – Meje – Zapletene zdravniške presoje – Preverjanje materialne pravilnosti dokazov in upoštevanje vseh upoštevnih podatkov
(Kadrovski predpisi, člen 78)
3. Uradniki – Neveljavnost – Invalidska komisija – Ugotovitve, ki se razlikujejo od ugotovitev zdravniške komisije in predhodnih zdravniških poročil – Obveznost obrazložitve – Obseg
(Kadrovski predpisi, člena 73 in 78)
4. Uradniki – Socialna varnost – Zavarovanje za primer nesreče in poklicne bolezni – Poklicna bolezen – Pojem – Ugotovitev poklicnega izvora bolezni
(Kadrovski predpisi, člen 73)
5. Uradniki – Socialna varnost – Zavarovanje za primer nesreče in poklicne bolezni – Ugotovitev poklicnega izvora bolezni – Pristojnosti invalidske komisije
(Kadrovski predpisi, člen 73)
6. Pravo Unije – Načela – Spoštovanje razumnega roka – Kršitev v upravnem postopku – Učinki – Posledice kršitve, storjene v okviru presoje zahteve za priznanje poklicnega izvora bolezni uradnika
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41(1))
7. Uradniki – Neveljavnost – Invalidska komisija – Kolegialna narava dela – Obseg
(Kadrovski predpisi za uradnike, Priloga II, člen 7)
8. Uradniki – Neveljavnost – Invalidska komisija – Nadzor dela s strani organa, pristojnega za imenovanja – Obveznost – Obseg
(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 41; Kadrovski predpisi, člen 78)
9. Uradniki – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Načelo dobrega upravljanja – Obseg – Upoštevanje interesov uradnika
10. Ničnostna tožba – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Obseg – Upoštevanje tako obrazložitve kot izreka sodbe – Retroaktivnost razveljavitve – Obveznost preprečitve nadomestitve ničnega akta z aktom z enako nepravilnostjo
(člen 266 PDEU)
11. Uradniki – Nepogodbena odgovornost institucij – Pogoji – Povračilo škode, povzročene uradniku ali uslužbencu – Dolžnost skrbnega ravnanja uprave – Obseg
(členi 268, 270 in 340(2) PDEU; Kadrovski predpisi, členi 24, 90 in 91)
12. Pritožbe uradnikov – Sodba o razglasitvi ničnosti – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Podaljšanje čakanja zaradi nezakonitosti odločbe institucije – Nadomestilo za nepremoženjsko škodo v obliki ustrezne odškodnine
(člen 266 PDEU)
1. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 53 do 55.)
2. Sodni nadzor sklepa invalidske komisije ne more zajemati zdravniške presoje v ožjem pomenu, ki jo je treba šteti za dokončno, če je opravljena zakonito. Drugače pa se sodni nadzor lahko opravlja nad zakonitostjo sestave in delovanja invalidske komisije ter nad mnenjem, ki ga ta izda. S tega vidika je Splošno sodišče pristojno, da preuči, ali mnenje vsebuje obrazložitev, ki omogoča presojo preudarkov, na katerih temeljijo sklepi tega mnenja, in ali obstaja razumljiva povezava med zdravniškimi ugotovitvami, ki jih vsebuje mnenje, in sklepi zadevne invalidske komisije.
Sodišče Unije kot pri nadzoru, ki se izvaja na področjih, na katerih so potrebne zapletene presoje, med drugim preveriti ne le materialno pravilnost navajanih dokazov, njihovo zanesljivost in doslednost, temveč tudi, ali ti dokazi vsebujejo vse upoštevne podatke, ki jih je treba upoštevati za presojo zapletenega položaja, in ali je z njimi mogoče utemeljiti iz njih izpeljane sklepe.
(Glej točki 67 in 98.)
3. Invalidska komisija mora, kadar odloča o zahtevnih zdravstvenih vprašanjih, ki se nanašajo na vzročno zvezo med boleznijo, ki je prizadela zadevno osebo, in njenim opravljanjem poklicne dejavnosti za neko institucijo, med drugim navesti elemente iz spisa, na katere se opira, ter v primeru bistvene razlike pojasniti razloge, zaradi katerih ni upoštevala nekaterih predhodnih in upoštevnih zdravniških poročil, ki so za zadevno osebo ugodnejša. Poleg tega, tudi če lahko invalidska komisija, ki odloča na podlagi člena 78 Kadrovskih predpisov, oblikuje drugačne sklepe od tistih, ki jih sprejme zdravniška komisija, ki odloča na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov, to ne spremeni dejstva, da mora invalidska komisija predstaviti razloge, zaradi katerih ni upoštevala presoje v zdravniških poročilih, ki so omogočila priznanje poklicnega izvora bolezni na podlagi člena 73 Kadrovskih predpisov, ter te razloge jasno in razumljivo navesti bodisi v svojih sklepih, poslanih organu, pristojnemu za imenovanja, bodisi v svojem zbirnem zdravniškem poročilu, ki se lahko pripravi pozneje.
(Glej točki 76 in 77.)
4. Zdravniška komisija mora v zapletenih primerih, v katerih uradnik zboli zaradi različnih vzrokov na delovnem mestu in zunaj njega, fizičnih ali psihičnih, ki skupaj prispevajo k nastanku bolezni, ugotoviti, ali je opravljanje dela v institucijah Unije neposredno povezano z boleznijo uradnika, na primer kot sprožilni dejavnik te bolezni. V takih primerih se za priznanje poklicnega izvora bolezni ne zahteva, da je vzrok bolezni edini, bistveni, prevladujoči ali glavni pri opravljanju nalog.
(Glej točko 102.)
5. Invalidska komisija mora v okviru svojih pooblastil opraviti zdravniško presojo glede poklicnega izvora invalidnosti, ne pa pravne. Raziskati torej mora, ali je invalidnost uradnika z zdravstvenega vidika posledica poklicne bolezni, ki izvira iz njegovih delovnih pogojev.
(Glej točko 107.)
6. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 113 in 114.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 119 in 120.)
8. To da organ, pristojen za imenovanja (OPI), ni preučil zdravniškega poročila, čeprav ga je tožeča stranka pozvala, naj ga pregleda kot pomembno listino za obravnavo pritožbe, je treba šteti za opustitev nadzora nad delom invalidske komisije. Preučitev navedenega poročila bi zadevni instituciji omogočila, da preveri, ali je komisija spoštovala svoje pravne in postopkovne obveznosti.
Poleg tega OPI s tem, da se ne posvetuje z zdravniki invalidske komisije, ki jih ni imenovala institucija, ne zagotovi spoštovanja načela nepristranskosti pri preverjanju zakonitosti svojega dela. Natančneje, zagotoviti mora ne le, da institucija deluje nepristransko, ampak tudi, da so njena dejanja zasnovana kot taka v razmerju do zadevnega uradnika in tretjih oseb.
Zadevna institucija zato ni opravila popolnega nadzora nad delom invalidske komisije in ni zadostno zagotovila spoštovanja načela nepristranskosti.
(Glej točke 138, 140, 142 in 143.)
9. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 147 in 148.)
10. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 152 do 154 in 156.)
11. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 164 in 165.)
12. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 169.)