Zadeva T‑265/17

ExpressVPN Ltd

proti

Uradu Evropske unije za intelektualno lastnino

„Znamka Evropske unije – Mednarodna registracija, v kateri je imenovana Evropska unija – Figurativna znamka EXPRESSVPN – Absolutni razlog za zavrnitev – Predlog za spremembo – Edini tožbeni predlog – Nedopustnost“

Povzetek – Sklep Splošnega sodišča (deveti senat) z dne 1. februarja 2018

Znamka Evropske unije – Tožbeni postopek – Tožba pri sodišču Unije – Pristojnost Splošnega sodišča – Sprememba odločbe Urada – Presoja glede na pristojnosti, dodeljene odboru za pritožbe – Edini tožbeni predlog, ki se nanaša na spremembo

(Uredba Sveta št. 207/2009, členi 45, 58(1), 64(1), 65(3), 131 in 132(1))

Ker je tožeča stranka v svojih stališčih glede ugovora nedopustnosti poudarila, da predlaga samo „spremembo“ izpodbijane odločbe, „s čimer se dovoli registracija znamke“, Splošno sodišče tega edinega tožbenega predloga ne more razlagati tako, da se nanaša tako na razveljavitev kot tudi na spremembo navedene odločbe.

Vendar je Splošno sodišče že odločilo, da zato, ker je razveljavitev dela ali celotne odločbe predhoden in potreben pogoj, da se lahko ugodi predlogu za spremembo v smislu člena 65(3) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 72(3) Uredbe 2017/1001), takemu predlogu ni mogoče ugoditi, če ni predlogov za razveljavitev izpodbijane odločbe.

Vsekakor je treba opozoriti, da v delu, v katerem se predlog tožeče stranke nanaša na to, da naj „Urad Evropske unije za intelektualno lastnino (EUIPO) vpiše znamko v register znamk Evropske unije“, namen pristojnosti Splošnega sodišča za spremembo v tem, da to sodišče sprejme odločbo, ki bi jo moral sprejeti odbor za pritožbe v skladu z določbami Uredbe št. 207/2009.

Zato je treba dopustnost predloga, naj Splošno sodišče spremeni odločbo odbora za pritožbe, presojati z vidika pristojnosti, podeljenih temu sodišču z Uredbo št. 207/2009.

Vendar je treba poudariti, da po eni strani v skladu s členom 64(1) Uredbe št. 207/2009 (postal člen 71(1) Uredbe št. 2017/1001) odbor za pritožbe po preučitvi utemeljenosti pritožbe, vložene zoper odločbo enega od organov iz člena 58(1) navedene uredbe (postal člen 66(1) Uredbe št. 2017/1001), „lahko izvršuje katero koli pooblastilo v pristojnosti oddelka, ki je izdal odločbo, zoper katero je bila vložena pritožba, ali pa preda primer temu oddelku v nadaljnjo obravnavo“. Iz navedenega izhaja, da odbor za pritožbe ni pristojen, da izda odredbo oddelku, katerega odločbo je preučil.

Po drugi strani je treba opozoriti, da registracija znamke Evropske unije izhaja iz ugotovitve, da so pogoji iz člena 45 Uredbe št. 207/2009 (postal člen 51 Uredbe št. 2017/1001) izpolnjeni, pri čemer oddelki Urada, pristojni za registracijo znamk Evropske unije, v zvezi s tem ne sprejmejo uradne odločitve, zoper katero bi bilo mogoče vložiti pritožbo.

Člen 45(1) Uredbe št. 207/2009 namreč določa, da „[č]e prijava ustreza zahtevam iz te uredbe in če v roku iz člena 41(1) ni vložen ugovor ali če je bil vloženi ugovor dokončno rešen z umikom, zavrnitvijo ali kako drugače, se blagovna znamka in podrobnosti iz člena 87(2) zabeležijo v registru“ (člen 41(1) Uredbe št. 207/2009 je postal člen 46(1) Uredbe št. 2017/1001, in člen 87(2) Uredbe št. 207/2009 je postal člen 111 Uredbe št. 2017/1001).

V skladu s členom 131 Uredbe št. 207/2009 (postal člen 160 Uredbe 2017/1001) pa je preizkuševalec pooblaščen za odločanje v imenu Urada v zvezi z zahtevo za registracijo blagovne znamke Evropske unije, vključno z zadevami iz členov 36, 37 in 68 navedene uredbe (postali členi 41, 42 in 76 Uredbe 2017/1001), razen če je pristojen oddelek za ugovore. Poleg tega je v skladu s členom 132(1) te uredbe (postal člen 161(1) Uredbe 2017/1001) oddelek za ugovore pristojen za odločanje o ugovoru zoper prijave za registracijo blagovne znamke Evropske unije.

Iz členov 45(1), 131 in 132(1) Uredbe št. 207/2009 izhaja, da pristojnosti preizkuševalca in oddelka za ugovore ne zajemajo ugotavljanja, ali so izpolnjeni vsi pogoji za registracijo znamke Evropske unije, določeni v členu 45 Uredbe št. 207/2009.

Iz navedenega izhaja, da lahko v okviru pritožbe, vložene zoper odločbo preizkuševalca ali oddelka za ugovore, v skladu s členom 58(1) Uredbe št. 207/2009 odbor za pritožbe glede na pristojnosti, ki jih ima na podlagi člena 64(1) navedene uredbe, odloča le o nekaterih pogojih za registracijo znamke Evropske unije, in sicer bodisi o skladnosti zahteve za registracijo z določbami navedene uredbe bodisi o ugovoru, ki ga je zoper to zahtevo mogoče vložiti.

Zato je treba ugotoviti, da odbor za pritožbe ni pristojen za obravnavanje zahteve, naj registrira znamko Evropske unije.

V teh okoliščinah tudi Splošno sodišče ni pristojno za odločanje o predlogu za spremembo, s katero naj bi spremenilo odločbo odbora za pritožbe v zvezi s tem.

(Glej točke od 14 do 25.)