Language of document : ECLI:EU:T:2010:251

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (drugi senat)

z dne 22. junija 2010(*)

„Znamka Skupnosti – Postopek z ugovorom – Prijava besedne znamke Skupnosti CARBON CAPITAL MARKETS – Prejšnja figurativna znamka Skupnosti in prejšnja figurativna nacionalna znamka CM Capital Markets – Relativni razlog za zavrnitev – Neobstoj verjetnosti zmede – Neobstoj podobnosti znakov – Člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“

V zadevi T‑563/08,

CM Capital Markets Holding, SA s sedežem v Madridu (Španija), ki jo zastopata T. Villate Consonni in J. Calderón Chavero, odvetnika,

tožeča stranka,

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa J. Crespo Carrillo, zastopnik,

tožena stranka,

druga stranka v postopku pred odborom za pritožbe UUNT, intervenientka pred Splošnim sodiščem, je

Carbon Capital Markets Ltd s sedežem v Oxfordu (Združeno kraljestvo), ki jo zastopa E. Hardcastle, solicitor,

zaradi tožbe zoper odločbo prvega odbora za pritožbe UUNT z dne 26. septembra 2008 (zadeva R 15/2008-1), ki se nanaša na postopek z ugovorom med družbama CM Capital Markets Holding, SA in Carbon Capital Markets Ltd,

SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat),

v sestavi I. Pelikánová, predsednica, K. Jürimäe (poročevalka), sodnica, in S. Soldevila Fragoso, sodnik,

sodni tajnik: E. Coulon,

na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 16. decembra 2008,

na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je UUNT vložil v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 27. maja 2009,

na podlagi odgovora na tožbo, ki ga je intervenientka vložila v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 1. maja 2009,

ker v roku enega meseca po koncu pisnega postopka stranke niso vložile predloga za določitev obravnave in je Splošno sodišče na podlagi poročila sodnice poročevalke in z uporabo člena 135a Poslovnika Splošnega sodišča odločilo, da ne bo opravilo ustnega postopka,

izreka naslednjo

Sodbo

 Dejansko stanje

1        Intervenientka, družba Carbon Capital Markets Ltd, je 9. junija 2005 pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 40/94 z dne 20. decembra 1993 o znamki Skupnosti (UL 1994, L 11, str. 1), kakor je bila spremenjena (nadomestila jo je Uredba Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o blagovni znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1)).

2        Znamka, katere registracija je bila zahtevana, je besedni znak CARBON CAPITAL MARKETS.

3        Storitve, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo v razred 36 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in ustrezajo temu opisu: „finančne storitve; trgovanje z blagom; posredovanje blaga; blagovne finance; storitve naložb v blago; storitve v zvezi s trgovanjem z blagom; nudenje informacij o cenah blaga; finančne naložbe; investicijske storitve; storitve v zvezi s trgovanjem s pravicami do emisij; trgovanje z opcijami; trgovanje s pravicami do emisij; trgovanje z lastniškim kapitalom; trgovanje z delnicami; posredovanje blaga; obvladovanje tveganj; financiranje pridobitev; informacijske, strokovno svetovalne in posvetovalne storitve v zvezi s trgovanjem z emisijami“.

4        Prijava znamke Skupnosti je bila objavljena v Biltenu znamk Skupnosti št. 50/2005 z dne 12. decembra 2005.

5        Tožeča stranka, družba CM Capital Markets Holding, SA, je 10. marca 2006 na podlagi člena 42 Uredbe št. 40/94 (postal člen 41 Uredbe št. 207/2009) vložila ugovor zoper registracijo znamke, prijavljene za storitve iz točke 3 zgoraj.

6        Ugovor je temeljil na dveh registracijah figurativnega znaka v modri in sivi barvi (v nadaljevanju: prejšnji znamki), ki je prikazan spodaj:

Image not found

7        Ta znak je bil predmet:

–        prvič, registracije znamke Skupnosti št. 3409281 z dne 6. julija 2005 za storitve iz razredov 35, 36 in 42 v smislu Nicejskega aranžmaja, ki ustrezajo tem opisom:

–        razred 35: „stroškovno-cenovne analize; svetovalne storitve s področja poslovne organizacije in vodenja; svetovalne storitve pomoči pri vodenju v industrijskih podjetjih; poklicno svetovanje za podjetja; kadrovanje, upravljanje osebja; računovodstvo; davčne napovedi; storitve statističnih informacij; tržne raziskave“;

–        razred 36: „aktuarski posli; upravljanje finančnega premoženja; agencije za izterjavo dolgov in najemnin; finančne analize; borzno posredovanje; izdajanje vrednostnih bonov; fiskalne in finančne cenitve; davčno svetovanje; investicijski skladi in holdingi; finančne, bančne in borzne storitve; storitve vzajemnih skladov in finančnih naložb; storitve menjalnih in borznih tečajev“;

–        razred 42: „storitve industrijskih analiz in raziskav; oblikovanje in razvoj računalniške strojne opreme; svetovalne storitve na področju računalniških programov; študije, analize, oblikovanje računalniške programske opreme in računalniških sistemov; svetovanje na področju informatike, izposoja računalnikov; računalniška programska oprema; načrtovanje, ustvarjanje in oblikovanje spletnih strani; znanstvene in tehnološke storitve ter raziskave in storitve oblikovanja – projektiranja v zvezi s tem; storitve industrijskih analiz in raziskav; svetovanje in pravna pomoč;

–        drugič, španske registracije št. 2381503 z dne 5. oktobra 2001 za storitve iz razreda 36 v smislu Nicejskega aranžmaja, ki ustrezajo temu opisu: „finančne in menjalniške storitve“.

8        Ugovor je temeljil na vseh storitvah, varovanih s prejšnjima znamkama.

9        V utemeljitev ugovora je bil naveden razlog iz člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(1)(b) Uredbe št. 207/2009).

10      Oddelek za ugovore UUNT je 30. oktobra 2007 zavrnil ugovor, ker je ugotovil, da med zadevnima znakoma v bistvu ni verjetnosti zmede.

11      Tožeča stranka je 17. decembra 2007 pri UUNT na podlagi členov od 57 do 62 Uredbe št. 40/94 (postali členi od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009) vložila pritožbo zoper odločbo oddelka za ugovore.

12      Prvi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 26. septembra 2008 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil. V točki 26 izpodbijane odločbe je zlasti menil, da čeprav so storitve, ki jih označujejo zadevne znamke „v bistvu enake“, si navedene znamke, ob upoštevanju, da je izraz „capital markets“ generičen za storitve v finančnem sektorju, da imata prejšnji znamki v bistvu majhen razlikovalni učinek in da je upoštevna javnost zelo pozorna in dobro obveščena, niso dovolj podobne, da bi med njimi obstajala verjetnost zmede.

 Predlogi strank

13      Tožeča stranka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        izpodbijano odločbo razveljavi in v celoti zavrne registracijo prijavljene znamke;

–        sprejme njene argumente;

–        UUNT naloži plačilo stroškov.

14      UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        tožbo zavrne;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

15      Intervenientka Splošnemu sodišču predlaga, naj:

–        potrdi izpodbijano odločbo in v celoti dovoli registracijo prijavljene znamke;

–        sprejme njene argumente;

–        tožeči stranki naloži plačilo stroškov.

 Pravo

16      Tožeča stranka navaja en sam tožbeni razlog, in sicer kršitev člena 8(1)(b) Uredbe št. 40/94.

 Trditve strank

17      Tožeča stranka v bistvu meni, da je odbor za pritožbe napačno ugotovil, da med zadevnimi znamkami ni verjetnosti zmede.

18      Prvič, kot je ugotovil odbor za pritožbe, tožeča stranka meni, da so storitve, ki jih označujejo zadevne znamke, enake.

19      Drugič, tožeča stranka v bistvu zatrjuje, da so zadevne znamke „skoraj enake“.

20      Tožeča stranka meni, da so po eni strani tri besede, in sicer „carbon“, „capital“ in „markets“, v prijavljeni znamki, po drugi strani pa črka „c“ ter dve besedi, in sicer „capital“ in „markets“, v prejšnjih znamkah prevladujoči elementi navedenih znamk. V zvezi s tem navaja, da sta besedi „capital“ in „markets“ znakom skupni. Poleg tega naj bi bila črka „c“ v prejšnjih znamkah začetna črka besede „carbon“, ki je v prijavljeni znamki in na katero se ta znamka nanaša. Tožeča stranka namreč meni, da prejšnji znamki in sedanja znamka označujejo in varujejo storitve, ki so povezane s trgi pravic do emisij ogljikovega dioksida, ki jih zadevni družbi tržita.

21      Tožeča stranka v zvezi s tem poudarja, da iz prakse odločanja UUNT in sodne prakse izhaja, da potrošnik sestavljene znamke prepoznava in jih ohranja v spominu na podlagi njihovega besednega elementa, in ne grafičnega, ki naj bi bil v obravnavanem primeru zanemarljiv, in da so sestavljene znamke enake, če vsebujejo enake besedne elemente. Po eni strani, kot je v več zadevah poudaril oddelek za ugovore UUNT, je treba, da bi bilo mogoče ugotoviti verjetnost zmede, ugotoviti, da se besedni elementi v zadevnih znamkah „ujemajo več kot 70-odstotno“. Po drugi strani naj grafične razlike med zadevnimi znamkami ne bi zadostovale, da bi se bilo mogoče izogniti verjetnosti zmede.

22      Tretjič, tožeča stranka meni, da glede na sodno prakso odbor za pritožbe „ni dovolj upošteval dejstva, da [morata] biti v primeru, ko so storitve enake, razmejitev in razlikovanje med [zadevnimi] znamkami jasna in razvidna na prvi pogled“. Tožeča stranka v zvezi s tem poudarja, da ima povprečni potrošnik, kot izhaja iz sodne prakse, po eni strani le redko možnost neposredno primerjati različne znamke, zaradi česar se mora zanesti na nepopolno podobo, ki jo je ohranil v spominu, po drugi strani pa tak potrošnik nima posebnih tehničnih znanj in tudi ni specializiran. Tožeča stranka tako meni, da bi, kot je poudarilo Splošno sodišče v sodbi z dne 23. oktobra 2002 v zadevi Oberhauser proti UUNT – Petit Liberto (Fifties) (T‑104/01, Recueil, str. II‑4359, točka 50), odbor za pritožbe v obravnavanem primeru moral upoštevati, da „[č]e so storitve, ki jih pokrivajo zadevne znamke, enake, to povzroči oslabitev morebitnih razlik med [zadevnimi] znaki“.

23      Četrtič, tožeča stranka zatrjuje, da je treba upoštevati verjetnost povezovanja zadevnih znamk, saj naj bi bilo zelo verjetno, da bo potrošnik, ki pozna prejšnji znamki in njuno tržno poreklo, ti povezoval s prijavljeno znamko.

24      UUNT in intervenientka nasprotujeta trditvam tožeče stranke.

 Presoja Splošnega sodišča

25      V skladu s členom 8(1)(b) Uredbe št. 40/94 se ob ugovoru imetnika prejšnje znamke znamka, za katero je vložena prijava, ne registrira, če zaradi enakosti ali podobnosti s prejšnjo znamko in enakosti ali podobnosti blaga ali storitev, ki jih označujejo znamke, obstaja verjetnost zmede v javnosti na ozemlju, na katerem je varovana prejšnja znamka. Verjetnost zmede zajema verjetnost povezovanja s prejšnjo znamko. Poleg tega na podlagi člena 8(2)(a)(i) in (ii) Uredbe št. 40/94 (postal člen 8(2)(a)(i) in (ii) Uredbe št. 207/2009) prejšnje znamke pomenijo znamke, registrirane v državi članici in v Skupnosti, pri katerih so bile zahteve za registracijo vložene pred datumom zahteve za registracijo znamke Skupnosti.

26      V skladu z ustaljeno sodno prakso obstaja verjetnost zmede, kadar bi javnost utegnila verjeti, da zadevni proizvodi ali storitve izvirajo iz istega podjetja ali gospodarsko povezanih podjetij. Na podlagi te sodne prakse je verjetnost zmede treba presojati celovito, po tem, kako upoštevna javnost zazna znake in zadevne proizvode ali storitve, in ob upoštevanju vseh upoštevnih dejavnikov v obravnavani zadevi, predvsem medsebojne odvisnosti med podobnostjo znakov in med podobnostjo označenih proizvodov ali storitev (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 9. julija 2003 v zadevi Laboratorios RTB proti UUNT – Giorgio Beverly Hills (GIORGIO BEVERLY HILLS), T‑162/01, Recueil, str. II‑2821, točke od 30 do 33 in navedena sodna praksa).

27      Obravnavani primer je treba preizkusiti ob upoštevanju te sodne prakse.

 Upoštevna javnost

28      V skladu s sodno prakso je v okviru celovite presoje verjetnosti zmede treba upoštevati povprečnega potrošnika zadevne kategorije proizvodov, ki je normalno obveščen ter razumno pozoren in preudaren. Upoštevati je treba tudi, da se lahko pozornost povprečnega potrošnika spreminja glede na kategorijo zadevnih proizvodov ali storitev (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 13. februarja 2007 v zadevi Mundipharma proti UUNT – Altana Pharma (RESPICUR), T‑256/04, ZOdl., str. II‑449, točka 42 in navedena sodna praksa).

29      Prvič, v obravnavani zadevi stranke ob upoštevanju, da sta prejšnji znamki znamka Skupnosti in španska znamka, ne ugovarjajo temu, da je odbor za pritožbe v točki 16 izpodbijane odločbe upravičeno poudaril, da je treba upoštevati, kako potrošnik storitev zaznava zadevne znamke na celotnem ozemlju Skupnosti (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 22. marca 2007 v zadevi Brinkmann proti UUNT – Terra Networks (Terranus), T‑322/05, neobjavljena v ZOdl., točki 29 in 30).

30      Drugič, odbor za pritožbe je v točki 16 izpodbijane odločbe, potem ko je ugotovil, da „prejšnji znamki označujeta storitve, ki so namenjene specializirani skupini oseb – zlasti strokovnjakom, posrednikom in drugim osebam, ki delujejo na finančnih in kapitalskih trgih – in [da] so storitve, ki jih označuje prijavljena znamka, namenjene isti javnosti“, prav tako ugotovil, da je upoštevna javnost „zelo pozorna in dobro obveščena“.

31      Po eni strani je treba ugotoviti, da čeprav se tožeča stranka v svojih vlogah izrecno sklicuje na sodno prakso, v skladu s katero povprečni potrošnik v bistvu nima posebnih tehničnih znanj in tudi ni specializiran, izrecno ne zatrjuje, da je odbor za pritožbe napačno presodil, kdo je upoštevna javnost. Po drugi strani tožeča stranka ne navaja nobenega argumenta ali dokaza, na podlagi katerega bi bilo mogoče ugotoviti, da potrošniki zadevnih storitev, tudi če gre za končne potrošnike, ne pa zgolj za strokovnjake, niso zelo pozorni in dobro obveščeni, kot je ob upoštevanju narave finančnih storitev, ki jih označujejo zadevne znamke, poudaril odbor za pritožbe. Presoji odbora za pritožbe v zvezi s tem ni mogoče ugovarjati.

32      Tretjič, glede na to, da je upoštevna javnost zelo pozorna in dobro obveščena, je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe v točki 21 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da je upoštevna javnost seznanjena z osnovno angleško finančno terminologijo, česar stranke niso izpodbijale.

33      Glede na zgoraj navedeno je treba ugotoviti, da v upoštevno javnost spadajo potrošniki na ozemlju Skupnosti, ki so zelo pozorni, dobro obveščeni in seznanjeni z osnovno angleško finančno terminologijo.

 Primerjava storitev

34      Stranke ne izpodbijajo, da je odbor za pritožbe v točki 26 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil, da so „zadevne storitve […] v bistvu enake“. Če namreč zlasti storitve iz razreda 36 v smislu Nicejskega aranžmaja, ki jih označujeta prejšnji znamki, zajemajo enak razpon storitev finančnega sektorja kot storitve, ki jih označuje prijavljena znamka, in so iz istega razreda, je treba ugotoviti, da so zadevne storitve enake (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 18. aprila 2007 v združenih zadevah House of Donuts proti UUNT – Panrico (House of donuts), T‑333/04 in T‑334/04, neobjavljena v ZOdl., točka 41).

 Primerjava znakov

35      Celovita presoja verjetnosti zmede glede vidne, slišne in pojmovne podobnosti zadevnih znakov mora temeljiti na njihovem celotnem vtisu, ob upoštevanju zlasti njihovih razlikovalnih in prevladujočih elementov (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 14. oktobra 2003 v zadevi Phillips-Van Heusen proti UUNT – Pash Textilvertrieb und Einzelhandel (BASS), T‑292/01, Recueil, str. II‑4335, točka 47 in navedena sodna praksa).

36      Pri presoji podobnosti med znamkama se ni mogoče omejiti zgolj na upoštevanje sestavnega dela sestavljene znamke in njegovo primerjavo z drugo znamko. Nasprotno, opraviti je treba primerjavo s preučitvijo zadevnih znamk, upoštevajoč vsako znamko kot celoto, kar ne izključuje, da lahko v celotnem vtisu, ki ga v spominu upoštevne javnosti ustvari sestavljena znamka, v nekaterih okoliščinah prevlada en ali več njenih sestavnih delov (glej sodbo Sodišča z dne 12. junija 2007 v zadevi UUNT proti Shaker, C‑334/05 P, ZOdl., str. I‑4529, točka 41 in navedena sodna praksa). Presojo podobnosti zgolj na podlagi prevladujočega sestavnega dela je mogoče opraviti le, če je mogoče vse preostale sestavne dele znamke zanemariti (zgoraj navedena sodba UUNT proti Shaker, točka 42, in sodba Sodišča z dne 20. septembra 2007 v zadevi Nestlé proti UUNT, C‑193/06 P, neobjavljena v ZOdl., točka 42). To bi zlasti lahko veljalo, kadar lahko ta sestavni del sam prevlada v podobi te znamke, ki jo ima v spominu upoštevna javnost, tako da so drugi sestavni deli te znamke v celotnem vtisu, ki ga ustvarja, zanemarljivi (zgoraj navedena sodba Nestlé proti UUNT, točka 43).

37      Poleg tega ni razloga, da ne bi preverjali, ali obstaja vidna podobnost med besedno in figurativno znamko, saj imata tovrstni znamki grafično podobo, ki lahko ustvarja vidni vtis (glej sodbo Splošnega sodišča z dne 4. maja 2005 v zadevi Chum proti UUNT – Star TV (STAR TV), T‑359/02, ZOdl., str. II‑1515, točka 43 in navedena sodna praksa).

38      Na prvem mestu je treba v obravnavanem primeru glede morebitnih prevladujočih elementov v zadevnih znamkah ugotoviti, da medtem ko tožeča stranka zatrjuje, da so besedni elementi „carbon“, „capital“ in „markets“ v prijavljeni znamki ter „c“, „capital“ in „markets“ v prejšnjih znamkah prevladujoči elementi zadevnih znakov, odbor za pritožbe v izpodbijani odločbi ni ugotovil, da so določeni elementi zadevnih znamk prevladujoči. Nasprotno, v točki 21 izpodbijane odločbe je izrecno izključil, da bi v okviru primerjave zadevnih znakov izraza „capital“ in „markets“ lahko bila „odločilna dejavnika“. Odbor za pritožbe je glede tega po eni strani v bistvu ugotovil, da sta izraza „capital“ in „markets“ generična v finančnem sektorju, po drugi strani pa, da v skladu s sodno prakso ciljna javnost na splošno ne šteje, da je opisni element, ki je del sestavljene znamke, razlikovalen in prevladujoč v celotnem vtisu, ki ga ta znamka ustvarja.

39      Prvič, glede prijavljene znamke je treba poudariti, da kadar posamezni elementi znamke opisujejo proizvode in storitve, za katere je znamka registrirana, ali proizvode in storitve, ki jih označuje zahteva za registracijo, imajo ti elementi zgolj majhen oziroma zelo majhen razlikovalni učinek (glej v tem smislu sodbi Splošnega sodišča z dne 12. septembra 2007 v zadevi Koipe proti UUNT – Aceites del Sur (La Española), T‑363/04, ZOdl., str. II‑3355, točka 92, in z dne 13. decembra 2007 v zadevi Cabrera Sánchez proti UUNT – Industrias Cárnicas Valle (el charcutero artesano), T‑242/06, neobjavljena v ZOdl., točka 52 in navedena sodna praksa). Zaradi njihovega majhnega oziroma zelo majhnega razlikovalnega učinka javnost opisnih elementov znamke v celotnem vtisu, ki ga ta znamka ustvarja, na splošno ne bo štela za prevladujoče, razen kadar lahko zlasti zaradi položaja ali velikosti ustvarijo vtis v zaznavanju javnosti in ga ta lahko ohrani v spominu (glej v tem smislu zgoraj navedeno sodbo el charcutero artesano, točka 53 in navedena sodna praksa, in sodbo Splošnega sodišča z dne 12. novembra 2008 v zadevi Shaker proti UUNT – Limiñana y Botella (Limoncello della Costiera Amalfitana shaker), T‑7/04, ZOdl., str. II‑3085, točka 44 in navedena sodna praksa). To pa ne pomeni, da so opisni elementi znamke v celotnem vtisu, ki ga ta ustvarja, nujno zanemarljivi. V zvezi s tem je zlasti treba raziskati, ali lahko drugi elementi znamke sami zase prevladajo nad njeno podobo, ki jo je upoštevna javnost ohranila v spominu (glej točko 36 zgoraj).

40      Prijavljena znamka je sestavljena iz treh besed, in sicer „carbon“, „capital“ in „markets“. Ugotoviti je treba, da, prvič, izraz „capital markets“ opisuje celoto storitev, varovanih s prijavljeno znamko, in da, drugič, beseda „carbon“ spominja na del navedenih storitev, kot so storitve v zvezi s „trgovanjem s pravicami do emisij“, ki jih bo upoštevna javnost, ki je zelo pozorna in dobro obveščena, razumela, kot da se nanašajo na finančne storitve v zvezi z emisijami ogljikovega dioksida. Poleg tega je izraz „carbon capital markets“ koherentna skladenjska enota, ki jo bo upoštevna javnost razumela kot „kapitalski trgi v sektorju ogljika“.

41      Tako je treba ugotoviti, da nobenega od treh besednih elementov prijavljene znamke ni mogoče šteti za prevladujočega ali zanemarljivega. Zato je treba upoštevati celoten vtis, ki ga ustvarja prijavljena znamka (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 11. decembra 2008 v zadevi Tomorrow Focus proti UUNT – Information Builders (Tomorrow Focus), T‑90/06, neobjavljena v ZOdl., točka 29).

42      Drugič, kot je odbor za pritožbe pravilno navedel v točki 22 izpodbijane odločbe, je glede prejšnjih znamk treba ugotoviti, da so sestavljene iz grafičnega elementa, ki vključuje pravokotni okvir, v katerem sta velika tiskana črka „c“ in valovita črta, za katero je odbor za pritožbe menil, da jo je mogoče zaznati kot namišljeno črko „m“, poleg tega pa je pod figurativnim elementom in na sredini izraz „capital markets“, ki je, razen začetnih črk, zapisan z malimi tiskanimi črkami. Medtem ko je beseda „capital“ v isti sivi barvi kot črka „c“ v figurativnem elementu, je beseda „markets“ zapisana v isti modri barvi kot valovita črta.

43      V zvezi s tem je treba zavrniti trditev tožeče stranke, da upoštevna javnost pripisuje večji pomen besednim kot figurativnim elementom sestavljene znamke, tako da naj bi v prejšnjih znamkah prevladovali črka „c“ in besedna elementa „capital“ in „markets“.

44      Po eni strani je namreč glede figurativnega elementa v prejšnjih znamkah treba poudariti, da črka „c“ ter črki „c“ in „m“ – če upoštevna javnost namišljene črke „m“ ne zaznava zgolj kot valovito črto – oblikujejo vidno celoto, ki je neločljiva od pravokotnega okvira, v katerem so zapisane. Zato je, kot je v točki 22 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil odbor za pritožbe, celoten grafični element tisti, ki lahko zaradi posebnega grafizma pritegne zlasti pozornost upoštevne javnosti, ne pa zgolj črka „c“ ali v določenem primeru črki „c“ in „m“.

45      Po drugi strani je glede besednega elementa prejšnjih znamk treba poudariti, da čeprav – kot je bilo glede prijavljene znamke navedeno v točki 40 zgoraj – izraz „capital markets“, ki opisuje storitve, na katere se nanašata prejšnji znamki, načeloma ne more prevladati nad celotnim vtisom, ki ga ustvarjata prejšnji znamki, gre vseeno za element, ki je pomemben za primerjavo zadevnih znakov, zlasti zato, ker je mesto, ki ga zavzema v prejšnjih znamkah, vidno tako pomembno kot grafični element.

46      Ob upoštevanju navedenega je torej treba v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, ugotoviti, da je treba navedene znamke s prijavljeno znamko vidno, slišno in pojmovno primerjati glede na celoten vtis, ki ga ustvarjata grafični in besedni element prejšnjih znamk, ne da bi bilo enega od njiju mogoče šteti za prevladujočega ali zanemarljivega.

47      Na drugem mestu je treba glede vidne primerjave zadevnih znamk ugotoviti, da čeprav imajo navedene znamke skupna besedna elementa „capital“ in „markets“, kot je navedla tožeča stranka, je njuna vidna podoba različna, kot je v točki 22 izpodbijane odločbe pravilno ugotovil odbor za pritožbe.

48      Medtem ko je namreč izraz „carbon“ pred izrazoma „capital“ in „markets“ v prijavljeni znamki, je, nasprotno, grafični element prejšnjih znamk postavljen nad besedni element „capital markets“, tako da besedni in grafični elementi prejšnjih znamk predstavljajo grafično celoto, ki se razlikuje od grafične celote prijavljene znamke. Vidno razliko med zadevnimi znamkami poleg tega povečuje dejstvo, da so beseda „carbon“ v prijavljeni znamki in črka „c“ ali, odvisno od primera, črki „c“ in „m“ v grafičnem elementu prejšnjih znamk na začetku teh znakov.

49      Zato je treba ugotoviti, da si v nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, na podlagi celovite presoje zadevne znamke niso vidno podobne.

50      Na tretjem mestu je glede slišne primerjave zadevnih znamk odbor za pritožbe v točki 23 izpodbijane odločbe ugotovil, da so si kljub razlikam, ki izhajajo iz dejstva, da se prejšnji znamki dojemata, kot da sta sestavljeni iz enega fonema in petih zlogov, medtem ko prijavljena znamka vsebuje sedem zlogov, zadevne znamke zaradi izraza „capital markets“ v določeni meri podobne.

51      Tožeča stranka to presojo odbora za pritožbe izpodbija s tem, da zatrjuje, da so zadevne znamke „skoraj enake“, saj naj bi edina razlika med njimi izhajala iz dejstva, da prejšnji znamki vsebujeta črko „c“, medtem ko prijavljena znamka vsebuje besedo „carbon“.

52      Toda čeprav je pet zlogov v izrazu „capital markets“ v zadevnih znamkah enakih in postavljenih v enakem vrstnem redu, se zadevne znamke razlikujejo, ker prijavljena znamka poleg zlogov, ki jih vsebujeta prejšnji znamki, vsebuje dva zloga, in sicer „car“ in „bon“, ker ta zloga zvenita drugače kot črka „c“ ali, odvisno od primera, črki „c“ in „m“ v prejšnjih znamkah in ker je te slišne razlike mogoče zaznati takoj, ko so zadevne znamke izgovorjene.

53      V zvezi s tem je treba zavrniti trditev tožeče stranke, da iz sodne prakse in prakse odločanja UUNT izhaja, da so sestavljene znamke enake, če vsebujejo enake besedne elemente. Takega načela namreč v nobenem primeru ni mogoče uporabiti v obravnavanem primeru, saj kot je bilo ugotovljeno v točki 52 zgoraj, del besednih elementov zadevnih znamk ni enak, zadevni besedni elementi pa v celotnem vtisu, ki ga te znamke ustvarjajo, nikakor niso zanemarljivi.

54      V nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, odbor za pritožbe tako ni storil nobene napake s tem, da je ugotovil, da na podlagi celovite presoje zadevnih znamk obstaja zgolj neka slišna podobnost.

55      Na četrtem mestu je glede pojmovne primerjave zadevnih znamk odbor za pritožbe v točki 24 izpodbijane odločbe ugotovil, da imajo različne pomene, ker v bistvu črke „c“ v prejšnjih znamkah ni mogoče šteti za kratico besede „carbon“, ki je v prijavljeni znamki, temveč bolj za kratico besede „capital“, ki je v prejšnjih znamkah, prav tako pa naj bi bila namišljena črka „m“ okrajšava besede „markets“.

56      Tožeča stranka ugovarja tej presoji odbora za pritožbe tako, da trdi, da imajo zadevne znamke enak pomen, saj je črko „c“, ki je v prijavljeni znamki, treba dojemati, kot da se nanaša na izraz „carbon“, ki je v celoti v prijavljeni znamki. Tožeča stranka meni, da se črka „c“ v prejšnjih znamkah nanaša na besedo „carbon“, saj zadevne znamke varujejo enake storitve, ki so povezane s trgi pravic do emisij ogljikovega dioksida, s katerimi zadevni družbi trgujeta.

57      V zvezi s tem je treba najprej ugotoviti, da za upoštevno javnost, v katero spadajo potrošniki, ki so zelo pozorni, dobro obveščeni in seznanjeni z osnovno angleško finančno terminologijo, pomen izrazov „capital“ in „markets“, ki opisujeta navedene storitve in ki ji ne omogočata, da ugotovi tržno poreklo zadevnih znamk, ne bo zelo pomemben.

58      Poleg tega, kot je pravilno ugotovil odbor za pritožbe v točki 24 izpodbijane odločbe, po eni strani ni treba ugotoviti zgolj tega, da obstaja zelo veliko število besed, ki se začnejo s črko „c“, temveč tudi, da bi upoštevna javnost lahko navedeno črko dojela, kot da se nanaša bolj na besedo „capital“ kot na besedo „carbon“. V prejšnjih znamkah je namreč črka „c“ nad besedo „capital“, zapisana je v isti barvi ter v zelo podobni pisavi in velikosti kot navedena beseda, tako da lahko upoštevna javnost črko „c“ dojema, kot da se nanaša na besedo „capital“. To ugotovitev potrjuje dejstvo, da če bi valovito črto zaznavali kot namišljeno črko „m“, bi črki „c“ in „m“ lahko dojemali bodisi kot začetni črki besed „capital“ oziroma „markets“, ki sta zapisani v istih barvah, bodisi kot okrajšavo imena družbe tožeče stranke, kot je navedel UUNT.

59      Po drugi strani, v nasprotju s trditvami tožeče stranke, z dejstvom, da zadevne znamke označujejo enake storitve, ni mogoče izpodbiti ugotovitve (glej točko 58 zgoraj), da upoštevna javnost v obravnavanem primeru črke „c“ v prejšnjih znamkah ne more povezati z besedo „carbon“ v prijavljeni znamki.

60      Zato je treba ugotoviti, kot je ugotovil odbor za pritožbe, da imajo zadevne znamke različne pomene in da si tako na podlagi celovite presoje pojmovno niso podobne.

61      Glede na vse zgoraj navedeno je treba ugotoviti, kot je odbor za pritožbe pravilno navedel v točki 25 izpodbijane odločbe in v nasprotju s trditvami tožeče stranke, da so zadevni znaki različni. V celotnem vtisu, ki ga ustvarjajo zadevni znaki, vidne in pojmovne razlike med njimi namreč zadostujejo, da se nevtralizira njihova omejena slišna podobnost, zlasti ker je v obravnavanem primeru upoštevna javnost zelo pozorna in dobro obveščena.

 Verjetnost zmede

62      Odbor za pritožbe je v točki 26 izpodbijane odločbe ugotovil, da čeprav so storitve, ki jih označujejo zadevne znamke, enake, si te znamke niso dovolj podobne, da bi bilo mogoče skleniti, da obstaja verjetnost zmede, saj je izraz „capital markets“ generičen za storitve finančnega sektorja, upoštevna javnost zelo pozorna in dobro obveščena, prejšnji znamki pa imata majhen notranji razlikovalni učinek.

63      Tožeča stranka odboru za pritožbe v bistvu očita, da ni ugotovil verjetnosti zmede, čeprav naj bi iz sodne prakse izhajalo, da če so storitve, ki jih pokrivajo zadevne znamke, enake, to povzroči oslabitev morebitnih razlik med zadevnimi znaki.

64      V zvezi s tem je treba ugotoviti, da je odbor za pritožbe ob upoštevanju neobstoja podobnosti med zadevnimi znaki (glej točko 61 zgoraj) pravilno ugotovil, da kljub enakosti označenih storitev ni neposredne verjetnosti zmede med prijavljeno znamko in prejšnjima znamkama. Neobstoja podobnosti med zadevnimi znaki v okviru celovite presoje verjetnosti zmede namreč ni mogoče nadomestiti z dejstvom, da so označene storitve enake (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 12. februarja 2009 v zadevi Lee/DE proti UUNT – Cooperativa italiana di ristorazione (PIAZZA del SOLE), T‑265/06, neobjavljena v ZOdl., točka 56).

65      Poleg tega je treba trditev tožeče stranke, da obstaja verjetnost povezovanja zadevnih znamk, saj naj bi bilo zelo verjetno, da bo potrošnik, ki pozna prejšnji znamki in njuno tržno poreklo, ti povezoval s prijavljeno znamko, zavrniti, saj so zadevni znaki, kot je bilo ugotovljeno v točki 61 zgoraj, različni (glej v tem smislu sodbo Splošnega sodišča z dne 18. decembra 2008 v zadevi Torres proti UUNT – Bodegas Peñalba López (Torre Albéniz), T‑287/06, ZOdl., str. II‑3817, točka 81).

66      Ob upoštevanju vseh zgornjih ugotovitev je treba edini tožbeni razlog, na katerega se je sklicevala tožeča stranka, zavrniti kot neutemeljen.

67      Zato je treba tožbo zavrniti.

 Stroški

68      V skladu s členom 87(2) Poslovnika Splošnega sodišča se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeča stranka s predlogi ni uspela, se ji v skladu s predlogi UUNT in intervenientke naloži plačilo stroškov.

Iz teh razlogov je

SPLOŠNO SODIŠČE (drugi senat)

razsodilo:

1.      Tožba se zavrne.

2.      Družbi CM Capital Markets Holding, SA se naloži plačilo stroškov.


Pelikánová

Jürimäe

Soldevila Fragoso

Razglašeno na obravnavi v Luxembourgu, 22. junija 2010.

Podpisi


* Jezik postopka: angleščina.