Language of document : ECLI:EU:T:2014:424

SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 5. junija 2014

Zadeva T‑269/13 P

Markus Brune

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Zaposlitev – Javni natečaj – Neuvrstitev na rezervni seznam – Nova odločitev Komisije, sprejeta po razglasitvi ničnosti s strani Sodišča za uslužbence – Nesodelovanje pri ustnem preizkusu“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (drugi senat) z dne 21. marca 2013 v zadevi Brune proti Komisiji (F‑94/11) za razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. Markus Brune nosi svoje stroške in stroške, ki jih je v tem postopku priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1.      Pritožbe uradnikov – Ničnostna sodba – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije o neuvrstitvi kandidata na rezervni seznam – Ponovitev postopka samo glede tožeče stranke – Ustrezen način izvršitve

(Člen 266 PDEU; Kadrovski predpisi za uradnike, člen 27 in člen 29(1), drugi pododstavek)

2.      Pritožbe uradnikov – Ničnostna sodba – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Razglasitev ničnosti odločbe natečajne komisije o neuvrstitvi kandidata na rezervni seznam – Ponovitev postopka samo glede tožeče stranke – Obveznosti natečajne komisije in organa, pristojnega za imenovanja

(člen 266 PDEU)

3.      Pritožbe uradnikov – Ničnostna sodba – Učinki – Obveznost sprejetja izvedbenih ukrepov – Diskrecijska pravica uprave – Možnost vzpostavitve dialoga z žrtvijo

(člen 266 PDEU)

1.      Če je po ničnostni sodbi njena izvršitev še posebej težavna, lahko zadevna institucija izpolni obveznost iz člena 266 PDEU s sprejetjem takih odločitev, s katerimi lahko pravično povrne škodo, ki je bila zadevni osebi povzročena z odločbo, razglašeno za nično.

V zvezi s tem lahko v okviru javnega natečaja za sestavo rezervnega seznama kandidatov za zaposlitev, katerega preizkusi so bili razveljavljeni, izvedba novega preizkusa v določenih okoliščinah pomeni pravično nadomestilo zadevni osebi za nezakonitost, katere žrtev je bila, čeprav se z njo ne odpravi nepravilnost.

Nasprotno pa bi se z neposredno uvrstitvijo navedene osebe na rezervni seznam kršili ne samo načelo enakega obravnavanja, načelo nepristranskosti ocenjevanja in obvestilo o natečaju, ampak tudi člen 27 Kadrovskih predpisov, ki določa, da mora zaposlovanje zagotoviti, da institucija dobi najsposobnejše, najučinkovitejše in neoporečne uradnike. Drži, da z nobeno določbo Kadrovskih predpisov ni podrobno pojasnjen način ocenjevanja sposobnosti kandidatov. Vendar Kadrovski predpisi določajo način zaposlovanja uradnikov. Člen 29(1), drugi pododstavek, Kadrovskih predpisov namreč določa, da se za zaposlitev uradnikov izvede natečaj „na podlagi bodisi kvalifikacij ali preizkusov ali na podlagi obojih“, pri čemer je njegov postopek določen v Prilogi III h Kadrovskim predpisom. Iz člena 27 Kadrovskih predpisov v povezavi s členom 29 tako izrecno izhaja, da se za zaposlitev uradnikov izvede natečaj pod pogoji iz Priloge III h Kadrovskim predpisom, da se izberejo najsposobnejši, najučinkovitejši in neoporečni kandidati.

(Glej točke 25, 29, 60 in 64.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: 8. oktober 1992, Meskens/Parlament, T‑84/91, Recueil, str. II‑2335, točka 80; 26. junij 2006, De Nil in Impens/Svet, T‑91/95, RecFP, str. I‑A‑327 in II‑959, točka 34.

2.      Če se zadevna institucija v okviru izvršitve sodbe o razglasitvi ničnosti odločbe odloči, da tožeče stranke ne bo uvrstila na rezervni seznam, da bo natečajni postopek ponovila in za zadevno osebo izvedla nov preizkus, morata organ, pristojen za imenovanja, in natečajna komisija vestno poskrbeti za to, da so raven preizkusov in merila ocenjevanja enaki kot pri prvotnem preizkusu, da se zagotovi upoštevanje načela enakega obravnavanja in nepristranskosti ocenjevanja zadevne osebe glede na ostale kandidate na natečaju.

(Glej točko 40.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: zgoraj navedena sodba Meskens/Parlament, točka 79.

3.      Upravni organ mora pri izvajanju diskrecijske pravice, ki jo ima na podlagi člena 266 PDEU, izbrati med različnimi možnimi ukrepi, ki so v skladu z obrazložitvijo ničnostne sodbe ter načeli in pravili prava Unije, da se interesi službe uskladijo s potrebo po ustrezni zaščiti pravic žrtve nezakonitosti. Sodišče Unije zato ne sme namesto upravnega organa določiti konkretnih ukrepov, ki bi jih moral sprejeti upravni organ.

Ker upravni organ ukrepa enostransko, lahko, ni pa nujno, vzpostavi dialog z navedeno žrtvijo, da bi dosegel dogovor, s katerim bi se ji ponudilo pravično nadomestilo.

(Glej točki 51 in 52.)

Napotitev na:

Splošno sodišče: zgoraj navedena sodba Meskens/Parlament, točki 78 in 79.