SKLEP SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)
z dne 4. aprila 2011
Zadeva T‑239/09 P
Luigi Marcuccio
proti
Evropski komisiji
„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Zavrnitev institucije, da uvede preiskavo – Predhodni postopek – Odškodninska tožba – Pritožba, ki je deloma očitno nedopustna in deloma očitno neutemeljena“
Predmet: Pritožba zoper sklep Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 31. marca 2009 v zadevi Marcuccio proti Komisiji (F‑146/07, s katero se predlaga razveljavitev tega sklepa.
Odločitev: Pritožba se zavrne. Luigi Marcuccio nosi svoje stroške in stroške, ki jih je priglasila Evropska komisija v okviru tega postopka.
Povzetek
1. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Pomanjkljiva obrazložitev – Obseg obveznosti obrazložitve
(člen 225a ES)
2. Uradniki – Pravno sredstvo – Predmet – Navodilo upravi – Nedopustnost
(člen 233 ES; Kadrovski predpisi za uradnike, člen 91)
3. Uradniki – Pravno sredstvo – Odškodninska tožba – Izvor – Delovno razmerje – Pravna podlaga
(člen 236 ES; Kadrovski predpisi za uradnike, člena 90 in 91)
4. Uradniki – Nepogodbena obveznost institucij – Pogoji – Nezakonitost – Škoda – Vzročna zveza – Kumulativni pogoji
5. Pritožba – Pritožbeni razlogi – Tožbeni razlogi in trditve, predstavljeni pred Splošnim sodiščem, ki jih je stranka samo ponovila – Nedopustnost
(Statut Sodišča, člen 58; Poslovnik Sodišča, člen 138(1)(c))
1. Obveznost obrazložitve, ki jo ima Sodišče za uslužbence, je treba šteti za izpolnjeno, ko je iz izpodbijanega sklepa razvidno sklepanje tega sodišča, tako da lahko Splošno sodišče izvede sodni nadzor.
(Glej točko 24.)
Napotitev na: Sodišče, 7. januar 2004, Aalborg Portland in drugi proti Komisiji, združene zadeve C‑204/00 P, C‑205/00 P, C‑211/00 P, C‑213/00 P, C‑217/00 P in C‑219/00 P, Recueil, str. I‑123, točka 372; Sodišče, 8. februar 2007, Groupe Danone proti Komisiji, C‑3/06 P, ZOdl., str. I‑1331, točka 46; Sodišče, 4. oktober 2007, Naipes Heraclio Fournier proti UUNT, C‑311/05 P, neobjavljena v ZOdl., točki 51 in 52.
2. Sodišče Unije na upravo ne more nasloviti odredb v okviru nadzora zakonitosti na podlagi člena 91 Kadrovskih predpisov. Zadevna institucija mora namreč v primeru razglasitve ničnosti akta v skladu s členom 233 ES sprejeti ukrepe, potrebne za izvršitev sodbe.
(Glej točko 31.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 19. november 2009, Michail proti Komisiji, T‑49/08 P, neobjavljena v ZOdl., točka 73 in navedena sodna praksa.
3. Spor med uradnikom in institucijo, v kateri je ta uradnik zaposlen ali je bil zaposlen, ki se nanaša na povračilo škode, spada, kadar je vzrok zanj delovno razmerje med zainteresirano stranko in institucijo, na področje uporabe člena 236 ES ter členov 90 in 91 Kadrovskih predpisov, torej ne na področje uporabe členov 235 ES in 288 ES.
(Glej točko 32.)
Napotitev na: Sodišče, 7. oktober 1987, Schina proti Komisiji, 401/85, Recueil, str. 3911, točki 9.
4. V okviru odškodninskega zahtevka, ki ga vloži uradnik, je odgovornost institucije podana ob izpolnitvi vseh pogojev, ki se nanašajo na nezakonitost ravnanja, ki se očita zadevni instituciji, resničnost zatrjevane škode in obstoj vzročne zveze med ravnanjem in zatrjevano škodo. Trije pogoji za nastanek odgovornosti so kumulativni, kar pomeni, da če eden od njih ni izpolnjen, odgovornost institucije ne nastane.
(Glej točko 60.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 14. oktober 2004, I proti Sodišču, T‑256/02, ZOdl. JU, str. I‑A‑289 in II‑1307, točka 50 in navedena sodna praksa.
5. Iz člena 58 Statuta Sodišča in člena 138(1)(c) Poslovnika Splošnega sodišča izhaja, da je treba v pritožbi jasno navesti grajane elemente sklepa, katerega razveljavitev je predlagana, in pravne trditve, ki na poseben način utemeljujejo ta predlog.
Te zahteve ne izpolnjuje pritožba, ki le ponovi tožbene razloge ali trditve, ki so bili že predstavljeni pred Sodiščem za uslužbence, skupaj s tistimi, ki temeljijo na dejstvih, ki jih je to sodišče izrecno zavrnilo. Dejansko namreč taka pritožba pomeni predlog za ponovno obravnavanje tožbe, vložene pri Sodišču za uslužbence, za kar pa Splošno sodišče ni pristojno.
(Glej točko 62.)
Napotitev na: Splošno sodišče, 19. marec 2004, Lucaccioni proti Sodišču, C‑196/03 P, Recueil, str. I‑2683, točki 40 in 41 ter navedena sodna praksa.