Združeni zadevi T-366/03 in T-235/04

Land Oberösterreich in Republika Avstrija

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Približevanje zakonodaje – Nacionalne določbe, ki odstopajo od usklajevalnega ukrepa – Prepoved uporabe gensko spremenjenih organizmov v Zgornji Avstriji – Pogoji za uporabo člena 95(5) ES“

Povzetek sodbe

1.      Ničnostna tožba – Fizične in pravne osebe – Akti, ki jih neposredno in posamično zadevajo – Odločba Komisije, naslovljena na državo članico, o nacionalnih določbah, s katerimi je prepovedana uporaba gensko spremenjenih organizmov v določeni deželi te države – Tožba dežele, ki je avtor navedenih določb, ki so bile predmet predloga za odstopanje s strani navedene države od usklajevalnega ukrepa Skupnosti – Dopustnost

(člena 95(5) ES in 230(4) ES; Odločba Komisije 2003/653)

2.      Približevanje zakonodaje – Ukrepi, namenjeni udejanjanju enotnega trga – Uvedba novih nacionalnih določb, ki odstopajo – Nadzor Komisije – Postopek – Uporaba načela kontradiktornosti – Neobstoj

(člen 95(4) ES, (5) in (6))

3.      Približevanje zakonodaje – Ukrepi, namenjeni udejanjanju enotnega trga – Uvedba novih nacionalnih določb, ki odstopajo – Nadzor Komisije – Odločba – Obveznost obrazložitve – Obseg

(člena 95(5) ES in 253 ES)

1.      Tisti, ki ni naslovljenec odločbe, lahko uveljavlja, da ga ta posamično zadeva v smislu člena 230(4) ES le takrat, če se ta odločba nanj nanaša zaradi njegovih posebnih osebnih lastnosti ali zaradi posebnih okoliščin, ki ga izključujejo iz kroga vseh preostalih subjektov in ga pri tem individualizira na podoben način kot naslovnika te odločbe. Namen te določbe je namreč zagotovitev pravnega varstva tudi tistemu, ki ga, ne da bi bil nanj naslovljen, sporni akt dejansko zadeva, in sicer na podoben način kot njegovega naslovnika.

V zvezi s tem odločba Komisije o nacionalnih določbah, ki prepovedujejo uporabo gensko spremenjenih organizmov v določeni deželi države članice v skladu z določbami člena 95(5) ES, posamično zadeva tako deželo, ki je avtor predloga zakona, ki spada v njeno lastno pristojnost in za katerega je zadevna država članica zaprosila za odobritev odstopanja na podlagi te določbe. Posledica te odločbe tako ni le to, da zadeva pravni akt, katerega avtor je dežela, ampak tudi to, da to omejuje, da po lastni presoji izvaja pooblastila, ki ji jih podeljuje nacionalna ustavna ureditev.

Poleg tega, čeprav je bila navedena odločba naslovljena na zadevno državo članico, pri nadaljnjem posredovanju le-te tej deželi ni odločala sama, tako da je tudi slednjo izpodbijana odločba zadevala neposredno in posamično v smislu člena 230(4) ES.

(Glej točke od 27 do 29.)

2.      Načelo kontradiktornosti se ne uporablja za postopek, ki je urejen v členu 95(5) ES. Kajti tudi ta postopek se tako kot postopek po členu 95(4) ES začne na predlog države članice, ki želi doseči odobritev nacionalnih določb, ki odstopajo od usklajevalnega ukrepa, ki je bil sprejet na ravni Skupnosti. V obeh primerih postopek začne država članica, ki obvešča in ki se sama odloči, ali se bo izjavila glede odločitve, za sprejetje katere je zaprosila. Poleg tega morata biti oba postopka v interesu države članice, ki podaja predlog, in v interesu pravilnega delovanja notranjega trga končana hitro. V zvezi s tem dejstvo, za razliko od postopka iz člena 95(4) ES, da se postopek, določen v odstavku 5 istega člena, nanaša na nacionalni ukrep, ki je še v fazi osnutka, ne omogoča Komisiji, da bi lahko podaljšala šestmesečni rok, ki ga določa člen 95(6) ES, zaradi izvedbe kontradiktornega razgovora.

Prvič, v zvezi z besedilom te slednje določbe ta velja brez izjeme za predloge za odobritev izjeme, ki se nanašajo na nacionalne ukrepe, ki so že začeli veljati v skladu s členom 95(4) ES, in tudi za take predloge, ki se nanašajo na ukrepe, ki so še v fazi osnutka, za katere se uporablja člen 95(5) ES. Po drugi strani, ker lahko Komisija svoje pooblastilo za podaljšanje šestmesečnega roka za sprejem odločbe, ki ga določa pododstavek 3 te določbe, uporabi le, če to upravičuje zahtevnost zadeve in če ne obstaja nevarnost za zdravje ljudi, člen 95(6), tretji pododstavek, ES Komisiji ne dovoljuje, da šestmesečni rok podaljša le z enim samim namenom, in sicer zato, da državi članici, ki ji je v skladu s členom 95(5) ES predložila predlog za odobritev izjeme, omogoči, da poda izjavo.

Drugič, v zvezi s sistematiko člena 95(5) ES okoliščina, da se ta določba nanaša na nacionalni ukrep, ki še ni začel veljati, ne zmanjša interesa za hitro odločitev Komisije o predlogu za odobritev izjeme. Kajti hiter konec tega postopka so avtorji Pogodbe želeli doseči zaradi varstva interesa države, ki podaja predlog, zaradi zagotovitve jasnosti o predpisih, ki se uporabljajo, in tudi v interesu pravilnega delovanja notranjega trga.

(Glej točke od 41 do 44.)

3.      Da bi bila v skladu z dolžnostjo obrazložitve, ki je določena v členu 253 ES, mora odločba, ki jo Komisija sprejme na podlagi člena 95(5) ES, vsebovati zadosten in točen prikaz elementov, ki so bili upoštevani, da se lahko ugotovi, ali so izpolnjeni v tem členu postavljeni pogoji za to, da se državi članici zagotovi odstopanje od usklajevalnega ukrepa Skupnosti.

(Glej točko 53.)