Zadeva T‑63/10

Ivan Jurašinović

proti

Svetu Evropske unije

„Dostop do dokumentov – Uredba (ES) št. 1049/2001 – Prošnja za dostop do nekaterih dokumentov, izmenjanih z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo v postopku – Zavrnitev dostopa – Tveganje za oslabitev varstva mednarodnih odnosov – Tveganje za oslabitev varstva sodnih postopkov in pravnih nasvetov“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (drugi razširjeni senat) z dne 3. oktobra 2012

1.      Ničnostna tožba – Izpodbojni akti – Odločba Sveta o zavrnitvi dostopa do dokumentov – Dokumenti, ki so postali dostopni zaradi tretje osebe – Tožba, ki je postala brezpredmetna – Zavrnitev dokumentov, izmenjanih med Unijo in Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo v postopku pred tem sodiščem – Dokumenti, za katere ni mogoče šteti, da so dostopni javnosti

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001)

2.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Predmet – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Restriktivna razlaga in uporaba

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, četrta in enajsta uvodna izjava, člena 1 in 4)

3.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo javnega interesa – Sodni nadzor – Obseg – Meje

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(a))

4.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo sodnih postopkov — Prevladujoč javni interes, ki upravičuje razkritje dokumentov – Obveznost institucije, da uravnoteži zadevne interese

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, druga uvodna izjava in člen 4(2), druga alinea)

5.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Odločba Sveta o zavrnitvi dostopa do dokumentov, izmenjanih med institucijami Unije in Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) v postopku pred tem sodiščem – Zavrnitev, utemeljena na izjemah v zvezi z varstvom mednarodnih odnosov, varstvom sodnih postopkov in pravnih nasvetov – Sklicevanje na Poslovnik ICTY v izpodbijani odločbi – Neobstoj vpliva na zakonitost zavrnitve

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 4(1)(a), 2, druga alinea, in 9)

6.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo sodnih postopkov – Področje uporabe – Postopek, ki poteka pri sodišču, ki ne spada niti v pravni red Unije, niti v pravne rede držav članic – Vključitev

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), druga alinea)

7.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo sodnih postopkov – Obseg – Dokumenti, izmenjani med tožilcem oziroma senatom Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo in visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko Unije v postopku pred navedenim sodiščem – Vključitev – Poročila opazovalcev Evropske unije, ki so bili na Hrvaškem navzoči od 1. do 31. avgusta 1995 – Izključitev

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(2), druga alinea)

8.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Dokumenti tretjih oseb – Obveznost posvetovanja z zadevnimi tretjimi osebami – Obseg – Dokumenti, izmenjani med tožilcem oziroma senatom Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) in visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko Unije v postopku pred navedenim sodiščem – Zavrnitev dostopa, utemeljena na podlagi nedostopnosti dokumentov na podlagi pravil ICTY o preglednosti – Nedopustnost

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, členi 4(1), 2 in 4)

9.      Institucije Evropske unije – Pravica javnosti do dostopa do dokumentov – Uredba št. 1049/2001 – Izjeme od pravice dostopa do dokumentov – Varstvo javnega interesa – Mednarodni odnosi – Obseg – Odločba Sveta o zavrnitvi dostopa do dokumentov, izmenjanih med institucijami Unije in Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) v postopku pred tem sodiščem – Izjema, ki med temi dokumenti velja le za poročila opazovalcev Evropske unije, priložena korespondenci, izmenjani med institucijami Unije in ICTY – Utemeljenost veljavnosti izjeme

(Uredba Evropskega parlamenta in Sveta št. 1049/2001, člen 4(1)(a), tretja alinea)

1.      Tožba zaradi razglasitve ničnosti odločbe o zavrnitvi dostopa do dokumentov je brezpredmetna, če so sporni dokumenti postali dostopni zaradi tretje osebe, prosilec pa lahko do teh dokumentov dostopa in jih uporablja zakonito, kot če bi jih pridobil na podlagi prošnje, vložene na podlagi Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije.

Vendar ni mogoče šteti, da so bili dokumenti, izmenjani med institucijami Unije in Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) v postopku pred tem sodiščem, dostopni tretjim osebam, ker, čeprav je v izpodbijani odločbi navedeno, da jih je ICTY dalo na razpolago javnosti s pomočjo svoje baze sodnih podatkov in svoje spletni strani, pa nobena stranka v tem postopku ni predložila prepisa teh dokumentov, ni bila podana nobena natančna navedba glede tega, kje na tej spletni strani so objavljeni, in je sicer mogoče, da čeprav so bili na dan vložitve navedene tožbe dostopni javnosti, so bili ti dokumenti na podlagi pravil ICTY o preglednosti ponovno opredeljeni kot zaupni.

(Glej točki 24 in 25.)

2.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 28 do 31.)

3.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 32 do 34.)

4.      Iz besedila Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije in cilja ureditve Unije je razvidno, da je sodna dejavnost kot taka izključena iz področja uporabe pravice do dostopa do dokumentov, ki je določena v tej ureditvi. Taka izključitev brez razlikovanja med različnimi fazami postopka je utemeljena z nujnostjo, da se med sodnim postopkom zagotovi, da razprave med strankami in posvetovanja zadevnega sodišča o tekoči zadevi potekajo nemoteno.

Če tako institucija meni, da bi razkritje dokumenta oslabilo varstvo sodnih postopkov, določeno v členu 4(2), druga alinea, navedene uredbe, pa je pristojno preveriti, ali obstaja prevladujoč javni interes, ki bi upravičeval to razkritje ne glede na to, da bi oslabilo nemotenost razprav med strankami in posvetovanje zadevnega sodišča o tekoči zadevi. V tem okviru mora uravnotežiti poseben interes, ki ga je treba varovati z nerazkritjem zadevnega dokumenta, in med drugim javni interes, da se omogoči dostop do dokumenta ob upoštevanju prednosti, ki izhajajo, kot je navedeno v uvodni izjavi 2 navedene uredbe, iz povečane preglednosti, to je tesnejšega sodelovanja državljanov v postopku odločanja in večje zakonitosti v upravi ter njeno učinkovitejše in odgovornejše ravnanje v razmerju do državljanov v demokratičnem sistemu.

(Glej točke 35 in od 37 do 39.)

5.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točke od 44 do 48.)

6.      Čeprav je ob upoštevanju ciljev Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije treba izjeme, ki jih določa, razlagati in uporabljati restriktivno, navedena uredba glede področja uporabe člena 4(2), druga alinea, ne določa sodišč, katerih postopke je mogoče varovati pred tveganjem oslabitve, ki bi ga lahko povzročilo razkritje enega ali več dokumentov.

Poleg tega je treba ugotoviti, da določbe člena 4 Uredbe št. 1049/2001 – ki na splošno določajo izjeme, na podlagi katerih lahko institucija, ki ji je bila predložena prošnja za dostop do dokumentov, ki jih ima, razkritje zavrne – ne vzpostavljajo nobene zveze med interesi, ki jih je treba varovati, če obstaja tveganje, da bi bili oslabljeni, in Unijo oziroma njenimi državami članicami. Le člen 4(1)(a), četrta alinea, Uredbe št. 1049/2001 izrecno določa, da se uporabi zavrnitev, kadar bi razkritje oslabilo varstvo javnega interesa, kar zadeva finančno, denarno ali gospodarsko politiko Skupnosti ali države članice. Člen 4(3) Uredbe št. 1049/2001 se prav tako nanaša na Unijo, saj je njegov cilj varovanje postopka sprejemanja odločitev v instituciji.

Če bi bila sprejeta razlaga, da je mogoče na podlagi izjeme iz določb člena 4(2), druga alinea, Uredbe št. 1049/2001 varovati samo sodne postopke, ki potekajo pred sodiščem Unije ali enim od sodišč držav članic, bi jo bilo mogoče prenesti na katerokoli izjemo iz člena 4. Kadar bi se na primer sklicevali na varstvo javnega interesa kar zadeva javno varnost, bi lahko šlo le za javno varnost v Uniji ali v eni ali več državah članicah. Enako bi bilo, če bi šlo za vprašanje varstva poslovnih interesov fizičnih ali pravnih oseb, ki ne zajema interesov fizičnih in pravnih oseb, ki prebivajo oziroma imajo sedež zunaj Unije.

Taka kontekstualna razlaga člena 4 Uredbe št. 1049/2001 pa ni sprejemljiva. Na podlagi nobene trditve v zvezi z besedilom tega člena namreč ni mogoče šteti, da so sodni postopki, na katere se nanaša odstavek 2, druga alinea, tega člena, le tisti, ki potekajo pred sodišči Unije ali njenih držav članic, ta ugotovitev pa je podprta s celotnim besedilom Uredbe št. 1049/2001, ki določa zvezo z Unijo ali njenimi državami članicami le za določene vidike ureditve, ki jih ureja.

Iz tega je razvidno, da nič v navedeni uredbi ne nasprotuje temu, da sodni postopek, ki se želi zavarovati z izjemo iz člena 4(2), druga alinea, poteka pred sodiščem, ki ne spada v pravni red Unije, niti v pravne rede držav članic, s tem da bi bilo z navedeno izjemo mogoče med drugim zavarovati sodni postopek, ki poteka pred ICTY.

(Glej točke od 55 do 60 in 65.)

7.      Izraz sodni postopki v smislu člena 4(2), druga alinea, Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije je treba razlagati tako, da varstvo javnega interesa nasprotuje razkritju vsebine dokumentov, pripravljenih samo za posamezen sodni postopek.

Dokumente, izmenjane med tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) oziroma prvim senatom prve stopnje ICTY in visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko Unije v postopku pred tem sodiščem, je zato načeloma mogoče varovati pred razkritjem, ki je bilo zaprošeno na podlagi Uredbe št. 1049/2001, na podlagi uporabe izjeme, katere namen je varstvo sodnih postopkov, določene v navedeni določbi te uredbe, ker se torej nanašajo na vidik organizacije kazenskega postopka in razkrivajo način, kako so se sodni organi ICTY odločili voditi postopek, ter odzive obrambe in tretjega na ukrepe, ki so jih sprejeli navedeni organi, da bi pridobili dokaze, ki so potrebni za dober potek postopka. Nasprotno pa to ne velja za poročila opazovalcev Unije, ki so bili na Hrvaškem navzoči od 1. do 31. avgusta 1995, izmenjana med institucijami Unije in ICTY, ki so bila sestavljena več kot deset let pred začetkom navedenega postopka, in zato ni mogoče šteti, da so bila sestavljena samo za namene sodnega postopka.

(Glej točke 66 in od 74 do 76.)

8.      Čeprav je posvetovanje z zadevnimi tretjimi strankami na splošno predhodni pogoj za določitev uporabe izjem od dostopa, določenih v členu 4(1) in (2) Uredbe št. 1049/2001 o dostopu javnosti do dokumentov Evropskega parlamenta, Sveta in Komisije, kadar gre za dokumente tretje osebe, posvetovanje s tretjo osebo, ki ni država članica, določeno v členu 4(4) navedene uredbe, institucije ne zavezuje, ampak ji mora omogočiti, da presodi, ali se uporabi izjema, določena v odstavku 1 in 2 tega člena.

Šteti je treba, da je Svet, ker je le na podlagi okoliščine, da dokumenti, izmenjani med tožilcem Mednarodnega kazenskega sodišča za nekdanjo Jugoslavijo (ICTY) oziroma prvim senatom prve stopnje ICTY in visokim predstavnikom za skupno zunanjo in varnostno politiko Unije v postopku pred tem sodiščem, niso bili dostopni v skladu s pravili o preglednosti ICTY, ki poleg tega v izpodbijani odločbi niso jasno opredeljena, ocenil, da je varstvo sodnih postopkov oslabljeno, menil, da ga zavezuje le pojasnilo ICTY. Svet je tako opustil diskrecijsko pravico, ki jo mora izvrševati pri ugotavljanju uporabe izjem od dostopa do dokumentov, določenih v Uredbi št. 1049/2001, podrobneje v členu 4(2), druga alinea, te uredbe, in zato napačno uporabil pravo.

(Glej točke 83, 87, 88 in 90.)

9.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točki 95 in 96.)