SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(tretji senat)

z dne 15. junija 2011

Zadeva F 17/05 REV

José António de Brito Sequeira Carvalho

proti

Evropski komisiji

„Javni uslužbenci – Zahteva za obnovo postopka – Novo dejstvo – Neobstoj – Nedopustnost predloga“

Predmet:      Tožba, s katero J. A. de Brito Sequiera Carvalho zahteva obnovo postopka v zvezi s sodbo Sodišča za uslužbence z dne 13. decembra 2006 v zadevi de Brito Sequeira Carvalho proti Komisiji (F‑17/05).

Odločitev:      Zahteva za obnovo postopka se zavrže kot nedopustna. Tožeča stranka nosi vse stroške.

Povzetek

1.      Postopek – Obnova postopka – Zahteva v zvezi s prvostopenjsko sodbo, ki je bila nadomeščena s sodbo, ki jo je izdalo pritožbeno sodišče – Nedopustnost

2.      Postopek – Obnova postopka – Razlogi – Razlog v zvezi z nedopustnostjo pritožbe zoper sodbo, ki je predmet zahteve za obnovo postopka – Nedopustnost

(Statut Sodišča, člen 44)

3.      Postopek – Obnova postopka – Razlogi – Predlogi za razglasitev ničnosti odločbe, ki je bila v pritožbenem postopku razglašena za nično – Nedopustnost

(Statut Sodišča, člen 44)

4.      Postopek – Obnova postopka – Pogoji za dopustnost zahteve– Formalne zahteve – Ugotovitev povezave med navedenimi dejstvi in točkami izpodbijane sodbe

(Statut Sodišča, člen 44; Poslovnik Sodišča za uslužbence, člena 35 in 119(2))

1.      Predlogi, navedeni za obnovo postopka, niso dopustni, kadar se s sodbo, ki jo je izdalo pritožbeno sodišče, nadomesti prvostopenjsko sodbo, v zvezi s katero se zahteva obnova postopka. Kadar vlagatelj zahteve za obnovo postopka poleg tega v njej ne izpodbija sodbe, ki je bila izdana v zvezi s pritožbo, vendar jo vloži po datumu razglasitve navedene sodbe, ni mogoče šteti, da je cilj navedene zahteve doseči obnovo postopka v zvezi z navedeno sodbo, zato na njeni podlagi ni mogoče predložiti zadeve Splošnemu sodišču Evropske unije v skladu s členom 8(2) Priloge I k Statutu Sodišča.

(Glej točke 36, 37 in 39.)

Napotitev na:

Sodišče za uslužbence: 13. december 2006, de Brito Sequeira Carvalho proti Komisiji, F‑17/05.

2.      Tisto sodišče, ki je odločalo o sporu, pri obnovi postopka iz člena 44 Statuta Sodišča ni pristojno za odločanje o dopustnosti pritožbe zoper odločbo, ki jo je sprejelo.

(Glej točko 42.)

3.      Cilj obnove postopka iz člena 44 Statuta Sodišča je, da bi sodišče, ki mu je bila zadeva predložena, poiskalo drugačno rešitev od te, ki jo je predlagalo v sporu. Zato lahko vlagatelj zahteve – kljub ugoditvi njegovim predlogom v sodbi, v zvezi s katero se zahteva obnova postopka – z navedeno obnovo doseže le enako obrazložitev kot v navedeni sodbi. Zato ni dopustno, da vlagatelj zahteve predlaga razglasitev ničnosti odločbe, ki je bila v pritožbenem postopku razveljavljena in umaknjena iz pravnega reda že pred vložitvijo zahteve za obnovo postopka.

(Glej točko 44.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 6. marec 2002, Ojha proti Komisiji, T‑77/99 REV, točka 12 in navedena sodna praksa.

4.      Zahteva za obnovo postopka, ki ni niti skladna niti natančna, poleg tega pa v njej nista ugotovljeni niti zadostna povezava med navedenimi dejstvi in točkami, v zvezi s katerimi se izpodbija sodba, niti povezava med dejstvi in dokumenti, na podlagi katerih naj bi se ugotovil obstoj teh navedenih dejstev, ni dopustna v podporo zahtevi za obnovo postopka. Za začetek obnove postopka na podlagi člena 44 Statuta Sodišča pa se predpostavlja, da so bila dejstva, ki so se pojavila pred razglasitvijo sodbe, razkrita, vendar tožeča stranka pred navedeno razglasitvijo z njimi ni bila seznanjena.

Poleg tega je iz člena 119(2) Poslovnika Sodišča za uslužbence razvidno, da morajo biti v zahtevi za obnovo postopka navedeni med drugim dokazni predlogi, ki izkazujejo obstoj dejstev, ki upravičujejo obnovo postopka. V zvezi s tem je stranka, ki zahteva obnovo postopka, tista, ki mora dokazati, da je obstoj dejstev, ki po njenih navedbah upravičujejo obnovo postopka, odkrila šele po njeni razglasitvi, čeprav so se navedena dejstva pojavila pred njo.

(Glej točke 50, 51 ter od 54 do 58.)

Napotitev na:

Sodišče: 2. april 2009, Yedaş Tarim ve Otomotiv Sanayi ve Ticaret proti Svetu in Komisiji, C‑255/06 P‑REV, točka 22 in navedena sodna praksa.