Združeni zadevi T‑229/11 in T‑276/11
Lord Inglewood in drugi
proti
Evropskemu parlamentu
„Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem Evropskega parlamenta – Sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja – Sklepi o zavrnitvi zahtev za uporabo določb, ki so veljale pred spremembo sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja leta 2009 – Ugovor nezakonitosti – Pridobljene pravice – Legitimno pričakovanje – Sorazmernost – Enako obravnavanje“
Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 13. marca 2013
1. Akti institucij – Sklep o spremembi pravilnika o sistemu prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev Evropskega parlamenta – Objava – Komuniciranje prek intraneta institucije – Onemogočenost dostopa nekdanjim poslancem – Učinkovanje sklepa, ki je odvisno od objave na internetu
2. Evropski parlament – Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem – Sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja – Pogoji za dodelitev – Kumulativnost
3. Evropski parlament – Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem – Sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja – Nepogodben značaj
4. Evropski parlament – Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem – Sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja – Ukinitev možnosti izplačila dela pokojnine v obliki kapitala – Kršitev načela varstva legitimnih pričakovanj – Neobstoj
5. Evropski parlament – Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem – Sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja – Ukinitev možnosti izplačila dela pokojnine v obliki kapitala in možnosti predčasne upokojitve – Kršitev načela sorazmernosti – Neobstoj
6. Evropski parlament – Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem – Sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja – Uvedba sprememb v zvezi s ponovno vzpostavitvijo finančno uravnoteženega sistema – Dopustnost
(člen 232, prvi odstavek, PDEU)
7. Pravo Evropske unije – Načela – Enako obravnavanje – Pojem – Sodni nadzor – Meje
8. Evropski parlament – Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem – Sistem prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja – Zvišanje upokojitvene starosti – Kršitev načela enakega obravnavanja zaradi nesprejetja prehodnih ukrepov, kakršni veljajo za uradnike Unije – Neobstoj
(Uredba Sveta št. 723/2004)
9. Evropski parlament – Pravilnik o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem – Sistem dodatnega pokojninskega zavarovanja – Sprememba – Obveznost predhodnega posvetovanja z generalnim sekretarjem Parlamenta in kolegijem kvestorjev – Neobstoj
(Poslovnik Evropskega parlamenta, člen 21(2))
1. Ker je Sklep predsedstva Evropskega parlamenta o spremembi pravilnika o sistemu (prostovoljnega) dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev, ki je v prilogi VII k pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem, splošen akt, ki ni naslovljen na določenega prejemnika, o njem ni treba uradno obvestiti vsakega posameznika, ampak ga je zato, da bi začel veljati, treba objaviti. V skladu s temeljnim načelom pravnega reda Evropske unije namreč akta, ki ga sprejmejo javni organi, ni mogoče uporabljati zoper zadevne osebe, preden imajo te možnost, da se z njim seznanijo.
Ker ne gre za akt, za katerega člen 254 ES določa objavo v Uradnem listu, je treba vsako primerno obliko objave šteti za zadostno. Ker torej navedeni sklep pomeni akt o notranji organizaciji, je treba potrditi, da so zadevne osebe o njem obveščene na podlagi pravil, ki so v tej instituciji določena glede teh ukrepov. V zvezi s tem je treba navesti, da objava na intranetu Parlamenta v skladu z običajno prakso Parlamenta zadostuje, kar zadeva poslance, ki opravljajo funkcijo. Ker pa nekdanji poslanci nimajo več dostopa do intraneta Parlamenta, je glede njih potrebna objava na internetu.
Ta sklep pa bi kot splošen akt moral za vse posameznike, na pravni položaj katerih vpliva, začeti veljati sočasno, in sicer tako zaradi pravne varnosti kot zaradi načela enakega obravnavanja. Poleg tega, ker je obstoj možnosti, da se posameznik seznani z aktom, eden od pogojev za to, da se akt zanj uporablja, je za datum obstoja te možnosti treba šteti datum, ko je ta možnost obstajala za zadnjega od zadevnih posameznikov.
(Glej točke od 32 do 34 in 37.)
2. Iz člena 1(1) pravilnika o sistemu (prostovoljnega) dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev Evropskega parlamenta, ki je v prilogi VII k pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem, je jasno razvidno, da mora poslanec za pridobitev pravice do dodatne pokojnine kumulativno izpolnjevati vse navedene pogoje, in sicer, prvič, najmanj dve leti vplačevati prispevke za dodatno pokojninsko zavarovanje, drugič, prenehati opravljati funkcijo in, tretjič, dopolniti upokojitveno starost (60 let pred 14. julijem 2009, po tem datumu pa 63 let). Zato je torej to, da poslanec ali nekdanji poslanec izpolni še zadnjega od teh pogojev, neodvisno od tega, za kateri pogoj gre, dejstvo, na podlagi katerega nastane njegova pravica do dodatne pokojnine.
(Glej točki 40 in 56.)
3. Sistem (prostovoljnega) dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev Evropskega parlamenta, ki je v prilogi VII k pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem, spada izključno v prerogative javne oblasti, ki jih ima Parlament, da lahko opravlja nalogo, ki mu je zaupana s Pogodbami. Iz te ureditve izhajajoče pravice in obveznosti Parlamenta in poslancev, ki so vanj vključeni, zato spadajo v zakonski okvir, ki jih združuje, in torej niso pogodbene, ampak javnopravne, česar ne omaje to, da se je zadevna oseba prostovoljno vključila v navedeni sistem.
(Glej točki 61 in 148.)
4. Glej besedilo odločbe.
(Glej točko 66.)
5. Glej besedilo odločbe.
(Glej točke od 70 do 72, od 93 do 95, 107 in 132.)
6. Evropski parlament lahko v okviru izvajanja svoje pristojnosti za ureditev sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev, ki je v prilogi VII k pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem, zakonito določi spremembe, s katerimi se skuša kolikor mogoče preprečiti vsakršne finančne posledice za evropske davkoplačevalce, zagotoviti, da so vsi stroški razdeljeni pravično, pri čemer je treba ustrezno upoštevati, da je treba javnosti pojasniti odločitve, in kolikor mogoče ohraniti likvidnost pokojninskega sklada. Če se namreč v tem sistemu pokojninskega zavarovanja, ki temelji na aktuarskem izračunu, v okviru katerega mora celotni letni prispevek poslancev, ki so vanj vključeni, načeloma kriti vse pravice do pokojnine, pridobljene v istem letu, izkaže, da je bila pričakovana donosnost sredstev sklada, na podlagi katere je bil določen znesek prispevkov, preveč optimistična, je iz tega treba sklepati, da so bili prispevki v sistem vključenih poslancev in Parlamenta v preteklosti dejansko prenizki za financiranje ustreznih pravic do pokojnine. Za uravnoteženje sistema je torej načeloma upravičeno, da prispevke vplačujejo tako poslanci, ki so vanj vključeni, kot Parlament.
V zvezi s tem velja, da ker je bil glavni razlog za odločitev o zvišanju upokojitvene starosti v okviru sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja slab finančni položaj sklada za dodatno pokojninsko zavarovanje, argument, da naj bi bila starost določena v skladu z določbami, ki veljajo za sisteme obveznega pokojninskega zavarovanja, ni upošteven.
(Glej točke od 73 do 75, 98 in 145.)
7. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 112 in 113.)
8. V zvezi s spremembo sistema prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev Evropskega parlamenta, ki je v prilogi VII k pravilniku o povračilu in nadomestilu stroškov poslancem, to, da je bila upokojitvena starost zvišana brez prehodnih ukrepov, ni diskriminatorno le zato, ker so bili takšni ukrepi predvideni za druge pokojninske sisteme Skupnosti. Poslanci na eni strani ter uslužbenci Unije na drugi strani so namreč v bistveno različnih dejanskih in pravnih položajih, ki upravičujejo različno obravnavanje glede sprejetja prehodnih ukrepov.
V zvezi s spremembo pokojninskega sistema uradnikov Unije, ki je bila uvedena z Uredbo št. 723/2004 o spremembi Kadrovskih predpisov za uradnike Evropskih skupnosti, in sistema, ki se nanaša na druge uslužbence teh Skupnosti, so prehodni ukrepi po eni strani vključevali izjeme za nekatere uradnike, ki so bili zaposleni na dan začetka veljavnosti sprememb, ter po drugi strani uporabo sprememb v skladu z lestvico, in sicer glede na starost uradnikov, ki so bili zaposleni na dan sprejetja teh sprememb. V okviru tega je treba navesti, da starostna pokojnina, ki jo uradniki Unije lahko pričakujejo, v večini primerov pomeni največji, če ne edini del dohodka za starost, do katerega so upravičeni na podlagi poklicne dejavnosti. Poslanski mandat v Parlamentu pa v splošnem ni edina poklicna dejavnost. Ponavadi se torej opravlja po obdobju druge poklicne dejavnosti poslanca, pred njim ali celo hkrati z njim. Zato dodatna pokojnina poslancev Evropskega parlamenta praviloma pomeni le del dohodka nekdanjih poslancev za starost, saj so ti v okviru drugih poklicnih dejavnostih običajno pridobili druge pravice do pokojnine. Zato sprememba sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja na poslance, ki so vanj vključeni, ne more vplivati enako kot na uradnike Unije vpliva sprememba njihovega pokojninskega sistema.
Poleg tega sprememba pokojninskega sistema uradnikov Unije, sprejeta v okviru Uredbe št. 723/2004, temelji na razlogih, drugačnih od tistih, ki so navedeni v sklepu o spremembi sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev Evropskega parlamenta. Zvišanje upokojitvene starosti uradnikov in znižanje letne odmerne stopnje pokojninskih pravic namreč pomenita prilagoditev pokojninskega sistema postopnim demografskim spremembam, in ne odziva na hudo krizo navedenega sistema. Po drugi strani je bil sklep o spremembi sistema dodatnega pokojninskega zavarovanja poslancev, zlasti pa odločitev o zvišanju upokojitvene starosti v okviru tega sistema, sprejet na podlagi posebej težkih okoliščin, ki se nanaša na likvidnost in stopnjo kritja pokojninskih pravic.
(Glej točke 114, od 117 do 121, 123 in 124.)
9. Glej besedilo odločbe.
(Glej točki 137 in 138.)