SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 16. oktobra 2013(*)
„Znamka Skupnosti – Prijava besedne znamke Skupnosti GRAPHENE – Absolutni razlog za zavrnitev – Opisni značaj – Člen 7(1)(c) Uredbe (ES) št. 207/2009“
V zadevi T‑458/13,
Joseba Larrañaga Otaño in Mikel Larrañaga Otaño, stanujoča v San Sebastiánu (Španija), ki ju zastopa F. Bueno Salamero, odvetnik,
tožeči stranki,
proti
Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT), ki ga zastopa Ó. Mondéjar Ortuño, zastopnik,
tožena stranka,
katere predmet je tožba zoper odločbo drugega odbora za pritožbe UUNT z dne 10. junija 2013 (zadeva R 208/2013‑2) v zvezi z zahtevo za registracijo besednega znaka GRAPHENE kot znamke Skupnosti,
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi D. Gratsias, predsednik, M. Kančeva (poročevalka), sodnica, in C. Wetter, sodnik,
sodni tajnik: E. Coulon,
na podlagi tožbe, vložene v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 23. avgusta 2013,
na podlagi odgovora na tožbo, vloženega v sodnem tajništvu Splošnega sodišča 26. novembra 2013,
ker stranke v roku enega meseca od obvestila o končanem pisnem postopku niso vložile predloga za razpis obravnave in je Splošno sodišče na podlagi poročila sodnika poročevalca in v skladu s členom 135a Poslovnika Splošnega sodišča zato odločilo, da ne bo opravilo ustnega postopka,
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Tožeči stranki, Joseba Larrañaga Otaño in Mikel Larrañaga Otaño, sta 18. maja 2012 na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 207/2009 z dne 26. februarja 2009 o znamki Skupnosti (UL L 78, str. 1) pri Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT) skupaj vložila zahtevo za registracijo znamke Skupnosti.
2 Znamka, za katero je bila zahtevana registracija, je besedni znak GRAPHENE.
3 Proizvodi, za katere je bila zahtevana registracija, spadajo zlasti v razrede 13, 23 in 25 Nicejskega aranžmaja o mednarodni klasifikaciji proizvodov in storitev zaradi registracije znamk z dne 15. junija 1957, kakor je bil revidiran in spremenjen, in za vsakega od razredov ustrezajo temu opisu:
– razred 13: „Strelno orožje; strelivo in projektili; eksplozivi, pirotehnični proizvodi za ognjemete“;
– razred 23: „Tekstilne niti“;
– razred 25: „Oblačila, obutev, pokrivala“.
4 Preizkuševalec je z odločbo z dne 28. novembra 2012 zavrnil zahtevo za registracijo znamke Skupnosti za proizvode, na katere se nanaša točka 3 zgoraj, iz razlogov, določenih v členu 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009.
5 Tožeči stranki sta pri UUNT 28. januarja 2013 zoper odločbo preizkuševalca na podlagi členov od 58 do 64 Uredbe št. 207/2009 vložili pritožbo.
6 Drugi odbor za pritožbe UUNT je z odločbo z dne 10. junija 2013 (v nadaljevanju: izpodbijana odločba) pritožbo zavrnil. V bistvu je menil, da je bila prijavljena znamka glede vseh navedenih proizvodov brez slehernega razlikovalnega učinka in opisnega značaja v smislu člena 7(1)(b) in (c) Uredbe št. 207/2009.
7 Prvič, odbor za pritožbe v zvezi z upoštevno javnostjo meni, da to sestavljajo tako širša javnost kot specializirana strokovna javnost, na primer strokovnjaki za varnost, podjetja za rušenje ali tekstilni proizvajalci, in potrošniki, ki govorijo angleško, jezik, v katerem je zapisan izraz „graphene“.
8 Drugič, odbor za pritožbe je v zvezi z opisnim značajem prijavljene znamke v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 najprej navedel, da je iz dokumentov, ki jih je predložila tožeča stranka, razvidno, da to znamko sestavlja angleški izraz, ki označuje dvodimenzionalni alotrop ogljika in da upoštevna anglofonska javnost navedeno znamko zaznava kot ime posebnega materiala. Na podlagi istih dokumentov je na eni strani navedel, da grafen sicer ni bil odkrit nedavno, vendar je njegova izolacija leta 2004 znanstvenikom omogočila, da so spoznali njegove lastnosti, predvsem njegovo dvodimenzionalno strukturo atomske gostote, transparentnost, fleksibilnost in elastičnost, toplotno in električno vodljivost, upornost, lahko strukturo in nepropustnost oziroma vsaj nadzorovano propustnost, in na drugi, da morebitna področja uporabe nanomaterialov, kot je grafen, vključujejo informatiko, mobilno telefonijo in elektroniko, armiranje, energijo in okolje, medicino ali zdravstvo. Dalje, posebej je pregledal lastnosti in uporabe grafena, ki so značilne za „strelno orožje“ iz razreda 13, „strelivo in projektil[e]; eksploziv[o]“ iz razreda 13, „pirotehničn[e] proizvod[e] za ognjemete“ iz razreda 13, „tekstilne niti“ iz razreda 23, „oblačila, obutev, pokrivala“ iz razreda 25 in za vsako od petih vrst proizvodov ob upoštevanju navedenih lastnosti in uporabe ocenil, da je izpraševalec utemeljeno ugotovil, da bi lahko navedeni proizvodi vsebovali grafen oziroma da bi jih bilo mogoče narediti na njegovi podlagi. Nazadnje, ugotovil je, da je znamka imela opisni značaj, ker naj bi izraz „graphene“ upoštevno javnost, zlasti strokovno javnost, neposredno seznanjal o lastnostih značaja zadevnih proizvodov, in sicer o njihovi sestavi, in potrošnik naj bi v prijavljenemu znaku brez posrednega miselnega procesa ali drugega dodatnega napora prepoznal ime materiala „grafen“, ki je vključen v sestavo navedenih proizvodov.
9 Tretjič in zadnjič, odbor za pritožbe je v zvezi z neobstojem razlikovalnega učinka prijavljene znamke v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009 ugotovil, da prijavljena znamka tega razlikovalnega učinka ni imela, ker naj bi jo upoštevna javnost zaznavala kot ime materiala, ki se uporablja kot sestavina navedenih proizvodov, in tako navaja lastnosti, ki jih ta material daje navedenim proizvodom, in ne njihovega tržnega porekla.
Predlogi strank
10 Tožeči stranki Splošnemu sodišču predlagata, naj:
– izpodbijano odločbo razveljavi;
– UUNT naloži plačilo stroškov.
11 UUNT Splošnemu sodišču predlaga, naj:
– tožbo zavrne;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
12 Tožeča stranka v utemeljitev tožbe navaja tri tožbene razloge, ki se nanašajo na kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009, člena 7(1)(b) te uredbe in načela prepovedi diskriminacije.
Prvi tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009
13 Tožeči stranki s prvim tožbenim razlogom odboru za pritožbe očitata, da je ugotovil, da ima prijavljena znamka opisni značaj v smislu člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 in v zvezi s tem navajata dva očitka. S prvim očitkom priznavata, da upoštevna javnost prijavljeno znamko zaznava kot ime konkretnega in določenega materiala, in zatrjujeta, da ne obstaja nobena neposredna zveza med zadevnimi proizvodi in grafenom, katerega lastnosti ob upoštevanju „resnih“ znanstvenih publikacij naj ne bi bile „univerzalno sredstvo“ in uporaba katerih naj bi bila torej omejena na posebna področja, vključno z nanotehnologijo, informatiko, elektroniko ali telefonijo, ki so navedenim proizvodom tuje. Torej naj bi bilo znak z lastnim pomenom dovoljeno registrirati kot znamko, čeprav se kot v obravnavani zadevi ne bi skliceval na proizvode, na katere se nanaša navedena znamka. Z drugim očitkom zatrjujeta, da je bila analiza odbora za pritožbe osredotočena na splošne vrste proizvoda, vendar je vsem tako uvrščenim proizvodom neutemeljeno pripisovala lastnosti grafena, kot so nepropustnost ali nadzorovana propustnost, ki se nanašata le na posebne proizvode, kot so ionski prevodniki in naprave za molekularno skladiščenje.
14 UUNT izpodbija trditve tožečih strank.
15 Na podlagi člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 se zavrne registracija znamk, ki jih sestavljajo izključno znaki ali podatki, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo vrsto, kakovost, količino, namen, vrednost, geografski izvor ali čas proizvodnje blaga ali opravljanja storitve ali druge lastnosti blaga ali storitve.
16 Znaki in označbe iz člena 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009 so tisti, ki pri običajni uporabi z vidika upoštevne javnosti lahko označujejo proizvode ali storitve, za katere se zahteva registracija, bodisi neposredno bodisi z navedbo ene od njihovih bistvenih lastnosti (sodba z dne 20. septembra 2001, Procter & Gamble/UUNT, C‑383/99 P, Recueil, EU:C:2001:461, točka 39). Iz tega izhaja, da mora imeti znak za to, da se zanj uporablja prepoved iz te določbe, dovolj neposredno in konkretno zvezo z zadevnimi proizvodi ali s storitvami, tako da zadevni javnosti omogoča, da nemudoma in brez pomisleka prepozna opis zadevnih proizvodov ali storitev ali ene od njihovih lastnosti (glej sodbi z dne 22. junija 2005, Metso Paper Automation/UUNT (PAPERLAB), T‑19/04, ZOdl., EU:T:2005:247, točka 25 in navedena sodna praksa, in z dne 30. aprila 2013, ABC-One/UUNT (SLIM BELLY), T‑61/12, EU:T:2013:226, točka 17 in navedena sodna praksa).
17 Presoja opisnega značaja znaka se lahko torej po eni strani opravi le glede na to, kako ga zaznava upoštevna javnost, in po drugi glede zadevnih proizvodov in storitev (glej v tem smislu sodbi z dne 27. februarja 2002, Eurocool Logistik/UUNT (EUROCOOL), T‑34/00, Recueil, EU:T:2002:41, točka 38, in z dne 7. julija 2011, Cree/UUNT (TRUEWHITE), T‑208/10, EU:T:2011:340, točka 17 in navedena sodna praksa).
18 Pojem splošnega interesa, ki ga vsebuje člen 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009, zahteva, da lahko vsakdo prosto uporablja znake in podatke, ki lahko v gospodarskem prometu označujejo lastnosti proizvodov in storitev, za katere se zahteva registracija. Ta določba preprečuje, da bi bili ti znaki ali podatki z registracijo kot znamka pridržani za eno samo podjetje (sodbi z dne 23. oktobra 2003, UUNT/Wrigley, C‑191/01 P, Recueil, EU:C:2003:579, točka 31, in z dne 12. januarja 2006, Deutsche SiSi-Werke/UUNT, C‑173/04 P, ZOdl., EU:C:2006:20, točka 62) in da si podjetje prilasti uporabo opisnega izraza v škodo drugih podjetij, vključno svojih konkurentov, zaradi česar bi se obseg njihovega besedišča, ki ga imajo na voljo za opis svojih proizvodov, tako izkazal za omejenega (sodba z dne 6. marca 2007, Golf USA/UUNT (GOLF USA), T‑230/05, EU:T:2007:76, točka 32, in zgoraj v točki 16 navedena sodba SLIM BELLY, EU:T:2013:226, točka 18).
19 V obravnavani zadevi je treba najprej navesti, da je treba opredelitev upoštevne javnosti, ki jo je opravil odbor za pritožbe (glej točko 7 zgoraj), ki je tožeči stranki ne izpodbijata, potrditi.
20 V zvezi s prvim očitkom, ki se v bistvu nanaša na neobstoj neposredne zveze med zadevnimi proizvodi in grafenom glede na sedanji tehnološki razvoj, je treba opozoriti, da v skladu z ustaljeno sodno prakso za to, da bi UUNT zavrnil registracijo iz razloga, določenega v členu 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009, ni nujno, da se znaki ali označbe, iz katerih je sestavljena znamka, dejansko uporabijo ob zahtevi za registracijo za opis blaga ali storitev, kot so te, za katere je vložena prijava, ali lastnosti tega blaga ali teh storitev. Dovolj je, kot je navedeno že v samem besedilu te določbe, da se ti znaki in ti podatki lahko uporabljajo v te namene. Z uporabo navedene določbe je treba zavrniti registracijo besednega znaka, če najmanj eden izmed mogočih pomenov označuje lastnost zadevnih blaga ali storitev (zgoraj v točki 18 navedena sodba UUNT/Wrigley, EU:C:2003:579, točka 32; sodba z dne 21. januarja 2009, Korsch/UUNT (PharmaCheck), T‑296/07, EU:T:2009:12, točka 43, in zgoraj v točki 16 navedena sodba SLIM BELLY, EU:T:2013:226, točka 36). Poleg tega ni odločilno, ali so te lastnosti proizvodov ali storitev, ki jih je mogoče opisati, v poslovnem načrtu bistvenega ali stranskega pomena (glej zgoraj v točki 16 navedeno sodbo SLIM BELLY, EU:T:2013:226, točka 37 in navedena sodna praksa).
21 Iz sodne prakse je prav tako razvidno, da dejstvo, da prijavljena znamka opisuje lastnost, ki v sedanjem tehnološkem razvoju ne obstaja, ne izključuje tega, da bi jo upoštevna javnost lahko zaznavala kot opisno (glej v tem smislu sodbi z dne 16. septembra 2008, ratiopharm/UUNT (BioGeneriX), T‑47/07, EU:T:2008:377, točka 30, in ratiopharm/UUNT (BioGeneriX), T‑48/07, EU:T:2008:378, točka 29).
22 Ob upoštevanju te sodne prakse za utemeljitev zavrnitve prijavljene znamke v obravnavani zadevi zadostuje, da jo upoštevna javnost zaznava tako, da jo je mogoče uporabiti za označevanje obstoječe ali možne lastnosti zadevnih proizvodov, čeprav v sedanjem tehnološkem razvoju ne obstajajo. To možnost je treba v skladu s sodno prakso, navedeno v točki 17 zgoraj, presojati glede na zaznavanje upoštevne javnosti in ne glede na ugotovitve znanstvenih strokovnjakov.
23 V obravnavani zadevi je treba navesti, da je odbor za pritožbe v točkah od 23 do 28 izpodbijane odločbe navedel elemente v zvezi s tem, kako upoštevna javnost zaznava lastnosti in uporabe grafena za pet vrst proizvodov: prvič, za „strelno orožje“ iz razreda 13 naj bi bile bistvene lastnosti grafena njegova električna vodljivost, lahka struktura in upornost, in naj bi vključevale zlasti uporabo na področju informatike in elektronike, ter celo armiranja; drugič, za „strelivo in projektil[e]; eksploziv[o]“ iz razreda 13 naj bi bile zelo cenjene lastnosti lahka struktura in odpornost grafena; tretjič, v zvezi s „pirotehničn[imi] proizvod[i] za ognjemete“ iz razreda 13 naj bi električna vodljivost grafena omogočala veliko prostorsko in časovno natančnost; četrtič, za „tekstilne niti“ iz razreda 23 naj bi bile zelo cenjene lastnosti nepropustnost ali nadzorovana propustnost ter odpornost, lahka struktura in fleksibilnost; petič, za „oblačila, obutev, pokrivala“ iz razreda 25 je odbor za pritožbe izpostavil toplotne lastnosti in nepropustnost grafena ter njegovo odpornost.
24 Šteti je treba, da je odbor za pritožbe tako na podlagi popolnega preizkusa in ob upoštevanju zaznave upoštevne javnosti utemeljeno ugotovil, da obstaja dovolj neposredna in konkretna zveza med prijavljeno znamko in proizvodi, navedenimi v zahtevi za registracijo, da navedeni javnosti omogoča, da nemudoma in brez pomisleka prepozna opis obstoječe ali možne lastnosti navedenih proizvodov, in sicer uporabo grafena v njihovi sestavi.
25 Ker odbor za pritožbe s tem, da je potrdil zavrnitev prijavljene znamke iz razloga, določenega v členu 7(1)(c) Uredbe št. 27/2009, ni storil napake, prvega očitka ni mogoče sprejeti.
26 V zvezi z drugim očitkom, ki se v bistvu nanaša na neobstoj analize opisnega značaja vsakega navedenega proizvoda, je treba opozoriti, da se lahko v skladu z ustaljeno sodno prakso, čeprav mora biti odločba o zavrnitvi registracije znamke načeloma obrazložena v zvezi z vsakim zadevnim proizvodom ali storitvijo, pristojni organ, kadar se uporabi isti razlog za zavrnitev za vrsto ali skupino proizvodov ali storitev, ki so medsebojno zadosti neposredno in konkretno povezani, in sicer toliko, da tvorijo dovolj homogeno vrsto ali skupino proizvodov ali storitev, omeji na splošno obrazložitev (zgoraj v točki 16 navedena sodba SLIM BELLY, EU:T:2013:226, točka 33; glej tudi v tem smislu sklep z dne 18. marca 2010, CFCMCEE/UUNT, C‑282/09 P, ZOdl., EU:C:2010:153, točke od 37 do 40, in v tem smislu in po analogiji sodbo z dne 15. februarja 2007, BVBA Management, Training en Consultancy, C‑239/05, ZOdl., EU:C:2007:99, točke od 34 do 38).
27 V obravnavani zadevi je treba opozoriti, da je odbor za pritožbe v točkah od 23 do 28 izpodbijane odločbe razlikoval med petimi homogenimi vrstami zadevnih proizvodov, in sicer „strelno orožje“ iz razreda 13, „strelivo in projektili; eksplozivo“ iz razreda 13, „pirotehnični proizvodi za ognjemete“ iz razreda 13, „tekstilne niti“ iz razreda 23 in „oblačila, obutev, pokrivala“ iz razreda 25, ki jih je analiziral ločeno, pri čemer je – preden je ugotovil opisni značaj prijavljene znamke glede vseh homogenih vrst zadevnih proizvodov – za vsako od njih navedel lastnosti in uporabo grafena, kot jih zaznava upoštevna javnost. Podrobneje, čeprav bi v zvezi s „tekstiln[imi] nit[mi]“ in „oblačil[i], obutvij[o], pokrival[i]“ predpostavljali, da upoštevna javnost kakovosti neprepustnosti ali nadzorovane prepustnosti grafena v zvezi z navedenimi proizvodi ne more zaznati, je gotovo, da bo navedena javnost zaznala druge lastnosti grafena, ki jih je odbor za pritožbe izpostavil v zvezi s temi proizvodi, in sicer njegovo odpornost, lahko strukturo, fleksibilnost in toplotne lastnosti.
28 Ker je odbor za pritožbe svojo odločbo utemeljeno obrazložil za vsako homogeno vrsto navedenih proizvodov, je treba torej drugi očitek zavrniti.
29 Prvi tožbeni razlog je treba torej zavrniti.
Drugi tožbeni razlog: kršitev člena 7(1)(b) Uredbe št. 207/2009
30 Tožeči stranki z drugim tožbenim razlogom odboru za pritožbe očitata, da poleg tega ni upošteval razlikovalnega učinka prijavljene znamke, ker izraz „graphene“ ne predstavlja običajnega način označevanja navedenih proizvodov in upoštevni javnosti ne daje nobene informacije o možnih lastnostih navedenih proizvodov.
31 V skladu z ustaljeno sodno prakso je iz besedila člena 7(1) Uredbe št. 207/19 očitno razvidno, da za to, da se zadevni znak ne registrira kot znamka Skupnosti, zadošča, da je podan eden od absolutnih razlogov za zavrnitev, naštetih v tej določbi (sodbi z dne 19. septembra 2002, DKV/UUNT, C‑104/00 P, Recueil, EU:C:2002:506, točka 29, in z dne 6. novembra 2007, RheinfelsQuellen H. Hövelmann/UUNT (VOM URSPRUNG HER VOLLKOMMEN), T‑28/06, ZOdl., EU:T:2007:330, točka 43, in zgoraj v točki 16 navedena sodba SLIM BELLY, EU:T:2013:226, točka 45).
32 Ker je v obravnavani zadevi odbor za pritožbe utemeljeno ugotovil obstoj razloga za zavrnitev, določen v členu 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009, tožbenega razloga v zvezi s kršitvijo člena 7(1)(b) te uredbe ni treba preizkusiti.
33 Drugi tožbeni razlog je torej treba zavrniti.
Tretji tožbeni razlog: kršitev načela prepovedi diskriminacije
34 Tožeči stranki s tretjim tožbenim razlogom navajata kršitev načela prepovedi diskriminacije v povezavi z načeloma enakega obravnavanja in dobrega upravljanja, ker naj bi jima UUNT predhodno odobril registracijo znamke Skupnosti GRAFENO za proizvode iz razredov 3, 7, 9 in 12 pod številko 10879682 in znamko Skupnosti GRAPHENE proizvode iz razredov 4, 5, 8, 11, od 14 do 21, 24 in od 26 do 34 pod številko 10900645, ne da bi podal ugovor v zvezi z opisnim značajem oziroma neobstojem razlikovalnega učinka navedenih znakov za navedene proizvode.
35 Zadostuje torej opozoriti, da je treba v skladu z ustaljeno sodno prakso zakonitost odločb odbora za pritožbe, sprejetih na podlagi izvrševanja omejene pristojnosti in ne diskrecijske pravice, presojati zgolj na podlagi Uredbe št. 207/2009, kot jo razlaga sodišče Evropske unije, in ne na podlagi prejšnje prakse odločanja UUNT, ki sodišča Unije v nobenem primeru ne zavezuje (sodba z dne 15. septembra 2005, BioID/UUNT, C‑37/03 P, ZOdl., EU:C:2005:547, točka 47; zgoraj v točki 18 navedena sodba Deutsche SiSi-Werke/UUNT, EU:C:2006:20, točka 48, in sodba z dne 30. aprila 2013, Boehringer Ingelheim International/UUNT (RELY-ABLE), T‑640/11, EU:T:2013:225, točka 33).
36 Čeprav mora glede na načeli enakega obravnavanja in dobrega upravljanja UUNT upoštevati odločbe, ki so že bile sprejete o podobnih zahtevah, in posvetiti posebno pozornost vprašanju, ali je treba odločiti v enakem smislu, pa mora biti uporaba teh načel usklajena s spoštovanjem zakonitosti, tako da ni enakosti v nezakonitosti in da se oseba, ki zahteva registracijo znaka kot znamke, ne more v svojo korist sklicevati na morebitno nezakonitost, ki je bila storjena v njeno korist ali v korist druge osebe, da bi dosegla enako odločbo (glej v tem smislu sodbo z dne 10. marca 2011, Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, C‑51/10 P, ZOdl., EU:C:2011:139, točke od 73 do 76). Poleg tega mora biti preizkus vsake zahteve za registracijo iz razlogov pravne varnosti in seveda tudi dobrega upravljanja strog in celosten, zato da ne bi prišlo do neupravičene registracije znamk, ta preizkus pa je treba opraviti v vsakem posameznem primeru, ker je registracija znaka kot znamke namreč odvisna od posebnih meril, ki se uporabljajo za dejansko stanje obravnavanega primera in ki so namenjena preverjanju, ali sporni znak ne spada med razloge za zavrnitev (zgoraj navedena sodba Agencja Wydawnicza Technopol/UUNT, EU:C:2011:139, točka 77, in zgoraj v točki 35 navedena sodba RELY-ABLE, EU:T:2013:225, točka 34).
37 V obravnavani zadevi je iz preučitve prvega tožbenega razloga razvidno, da je odbor za pritožbe na podlagi popolnega preizkusa in ob upoštevanju zaznavanja upoštevne javnosti utemeljeno ugotovil, da je prijavo znamke Skupnosti, ki sta jo vložili tožeči stranki, utemeljil na absolutnem razlogu za zavrnitev, določenem v členu 7(1)(c) Uredbe št. 207/2009. Iz tega je razvidno, da v skladu z ustaljeno sodno prakso, navedeno zgoraj v točkah 35 in 36, te presoje ni mogoče izpodbijati zgolj zato, ker naj odbor za pritožbe v obravnavani zadevi ne bi sledil praksi odločanja UUNT (glej v tem smislu sodbo z dne 3. julija 2013, Airbus/UUNT (NEO), T‑236/12, ZOdl., EU:T:2013:343, točka 52), in to ne glede na okoliščine, navedene zgoraj v točki 34.
38 Poleg tega je treba navesti, da za registraciji znamk, na kateri se sklicujeta tožeči stranki (glej točko 34 zgoraj), na podlagi člena 99 Uredbe št. 207/2009 v tožbah v postopku zaradi kršitve pravic, vloženih pri pristojnih sodiščih za znamko Skupnosti, sicer velja domneva veljavnosti, vendar prav tako velja, da je mogoče v skladu s členom 52 te uredbe znamko po potrebi razglasiti za nično na podlagi zahteve, vložene pri UUNT ali na podlagi nasprotne tožbe v postopku zaradi kršitve pravic.
39 Tretji tožbeni razlog je treba torej zavrniti.
40 Ker noben od tožbenih razlogov, ki sta jih navedli tožeči stranki, ni utemeljen, je treba tožbo zavrniti v celoti.
Stroški
41 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker tožeče stranke niso uspele, se jim v skladu s predlogom UUNT naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)
razsodilo:
1. Tožba se zavrne.
2. Josebi Larrañagi Otañu in Mikelu Larrañagi Otañu se naloži plačilo stroškov.
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 16. oktobra 2014.
Podpisi