Združeni zadevi T‑479/11 RENV in T‑157/12 RENV
Francoska republika in IFP Énergies nouvelles
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (osmi senat) z dne 5. oktobra 2020
„Državne pomoči – Iskanje nafte – Shema pomoči, ki jo je izvajala Francija ‐ Implicitno in neomejeno državno poroštvo, zagotovljeno IFPEN z dodelitvijo statusa EPIC – Prednost – Domneva prednosti – Sorazmernost“
1. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev prednosti prejemnikom – Državno poroštvo v korist podjetja, za katero se ne uporabljata običajna postopka prisilne poravnave in stečaja – Dokaz obstoja prednosti, ki ga mora predložiti Komisija – Presoja glede na vse upoštevne elemente – Domneva prednosti v razmerjih med podjetjem, ki je upravičeno do navedenega poroštva, ter njegovimi dobavitelji in strankami – Pogoji – Predhodno preverjanje obstoja tržnih pogojev, ki upravičujejo predpostavko glede prednosti, ki je podobna tisti, ki obstaja v razmerjih podjetja, ki je prejelo pomoč, z bančnimi in finančnimi ustanovami – Neobstoj
(Glej točke 74, 75, 82, 83, od 87 do 92 in od 94 do 104.)
2. Pomoči, ki jih dodelijo države – Pojem – Dodelitev prednosti prejemnikom – Državno poroštvo v korist podjetja, za katero se ne uporabljata običajna postopka prisilne poravnave in stečaja – Dokaz o obstoju prednosti z domnevo, da se je izboljšal finančni položaj tega podjetja – Ovrženje navedene domneve – Pogoji – Dokaz o neobstoju dejanske gospodarske prednosti v preteklosti in prihodnosti
(člen 107(1) PDEU)
(Glej točke 77, od 124 do 132 in od 140 do 151.)
3. Pomoči, ki jih dodelijo države – Odločba Komisije – Preizkus zakonitosti glede na informacije, razpoložljive ob sprejetju sklepa
(člen 107(1) PDEU)
(Glej točki 132 in 133.)
4. Pomoči, ki jih dodelijo države – Upravni postopek – Obveznosti Komisije – Skrbna in nepristranska preučitev – Upoštevanje najpopolnejših in najzanesljivejših elementov – Obseg obveznosti
(člena 107 in 108(2) PDEU)
(Glej točke od 134 do 143.)
5. Pomoči, ki jih dodelijo države – Prepoved – Odstopanja – Sklep, s katerim je pomoč pod nekaterimi pogoji razglašena za združljivo z notranjim trgom – Kršitev načela sorazmernosti
(člen 107(1) PDEU)
(Glej točke od 202 do 207.)
Povzetek
Institut français du pétrole, zdaj IFP Énergies nouvelles (v nadaljevanju: IFPEN), je francoska oseba javnega prava, ki je zadolžena za raziskave in razvoj, usposabljanje ter zagotavljanje informacij in dokumentacije. IFPEN je imela do leta 2006 obliko pravne osebe zasebnega prava, ki je bila pod gospodarskim in finančnim nadzorom francoske vlade. IFPEN je bila leta 2006 preoblikovana v pravno osebo javnega prava, in sicer osebo javnega prava industrijske in komercialne narave (établissement public à caractère industriel et commercial – EPIC).
Evropska komisija je leta 2011(1) menila, da je podelitev tega statusa povzročila, da je IFPEN pridobila neomejeno državno poroštvo za vse svoje dejavnosti. Iz tega je sklepala, da kritje gospodarskih dejavnosti IFPEN (kot so prenos tehnologij in pogodbene raziskave) s tem poroštvom pomeni državno pomoč. Komisija je namreč menila, da ima IFPEN zaradi implicitnega in neomejenega državnega poroštva gospodarsko prednost ne le v okviru svojih odnosov z bančnimi in finančnimi ustanovami, ampak tudi v svojih odnosih z dobavitelji in strankami. Menila je, da je ta prednost selektivna, ker konkurenti IFPEN, za katere se uporabljajo splošni postopki zaradi insolventnosti, nimajo primerljivega državnega poroštva. Komisija je vseeno ugotovila, da se lahko tako dodeljena državna pomoč šteje za združljivo z notranjim trgom, če so izpolnjeni določeni pogoji.
Francoska republika in IFPEN sta pri Splošnem sodišču Evropske unije vložili tožbi za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa. Splošno sodišče je s prvotno sodbo z dne 26. maja 2016(2) tožbama delno ugodilo in izpodbijani sklep razglasilo za ničen v delu, v katerem je bilo poroštvo, izhajajoče iz statusa EPIC, ki ga ima IFPEN, opredeljeno kot državna pomoč. Splošno sodišče je v svoji prvotni sodbi ugotovilo, da se Komisija za dokazovanje, da je imela IFPEN gospodarsko prednost v okviru svojih odnosov z dobavitelji in strankami, ni mogla sklicevati na domnevo gospodarske prednosti, ki je EPIC podeljena z implicitnim in neomejenim državnim poroštvom, vezanim na njen status, kot jo je določilo Sodišče(3). Poleg tega je Splošno sodišče razsodilo, da je bila v odnosih IFPEN s finančnimi in bančnimi institucijami ta domneva prednosti ovržena, ker IFPEN v obdobju, ki je bilo preučeno v izpodbijanem sklepu, ni bila podeljena nobena dejanska gospodarska prednost v obliki ugodnejših posojilnih pogojev. Splošno sodišče je v zvezi s tem tudi štelo, da domneve zato, ker je bila v zvezi z obdobjem, obravnavanim v tem sklepu, ovržena, ni več mogoče uveljavljati za v prihodnje, ne da bi se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ovržena.
Sodišče, pri katerem je Komisija vložila predlog za razveljavitev prvotne sodbe, je v sodbi, izdani v pritožbenem postopku,(4) razsodilo, da je Splošno sodišče napačno opredelilo obseg domneve gospodarske prednosti. Najprej, zgolj okoliščina, da prejemnik implicitnega in neomejenega državnega poroštva v preteklosti ni bil deležen nobene dejanske gospodarske prednosti zaradi svojega statusa EPIC, ne zadostuje za ovrženje domneve prednosti. Sodišče je navedlo, da je to izpodbojno domnevo mogoče ovreči le, če je dokazano, da EPIC v preteklosti ni pridobila in da po vsej verjetnosti tudi v prihodnosti ne bo dobila nikakršne dejanske gospodarsko prednosti zaradi tega poroštva. Dalje, Sodišče je razsodilo, da je Splošno sodišče napačno uporabilo pravo, ko je štelo, da je domneva prednosti omejena na odnose, ki vključujejo financiranje, zlasti na odnose med EPIC ter bančnimi in finančnimi ustanovami. Vendar je pojasnilo, da te domneve ni mogoče samodejno razširiti na odnose EPIC z njenimi dobavitelji in strankami, ne da bi se predhodno preizkusilo, ali je ob upoštevanju ravnanja teh udeležencev na trgu prednost, ki jo ustanova lahko dobi, podobna prednosti, ki jo ima na podlagi svojih odnosov z bančnimi in finančnimi ustanovami, kar mora preveriti Komisija.
Splošno sodišče je s sodbo z dne 5. oktobra 2020, izdano potem, ko mu je Sodišče zadevo vrnilo v razsojanje, izpodbijani sklep razglasilo za delno ničen, ker v njem ni dokazan obstoj prednosti, ki jo je IFPEN zaradi državnega poroštva lahko imela v svojih odnosih z dobavitelji in strankami, tako da se obveznosti, naložene za zagotovitev njihove združljivosti, štejejo za nesorazmerne.
Splošno sodišče je opozorilo, da mora Komisija za uporabo domneve prednosti v odnosih EPIC z njenimi dobavitelji in strankami v skladu s sodbo, izdano v pritožbenem postopku, preveriti, ali ravnanja dobaviteljev in strank na trgu upravičujejo domnevo prednosti, ki je podobna tisti, ki je podana v odnosih EPIC z bančnimi in finančnimi ustanovami. Splošno sodišče pa je ugotovilo, da Komisija tega predhodnega preverjanja ni opravila. Na eni strani je Komisija v zvezi z odnosi med IFPEN in njenimi dobavitelji priznala, da v izpodbijanem sklepu predpostavka glede prednosti, ki bi bila podobna tisti, ki obstaja med IFPEN ter bančnimi in finančnimi ustanovami, ni dokazana. Na drugi strani je Splošno sodišče v zvezi z odnosi med IFPEN in njenimi strankami navedlo, da je Komisija uporabila hipotetično sklepanje in da ni predhodno preučila gospodarskega in pravnega okvira, na podlagi katerega bi bilo mogoče priznati verjetnost predpostavke glede prednosti v odnosih IFPEN s strankami, ki bi bila podobna tisti, ki je podana v odnosih te EPIC z bančnimi in finančnimi ustanovami. Splošno sodišče je zato razsodilo, da Komisija ni izpolnila obveznosti predložitve dokaza o obstoju državne pomoči glede odnosov med IFPEN ter njenimi dobavitelji in strankami. Ob upoštevanju te ugotovitve je treba šteti, da obveznost, ki je bila naložena IFPEN zaradi preverjanja združljivost pomoči, katerih obstoj ni bil dokazan, in sicer naj Komisiji letno posreduje podatke o zneskih sredstev, pridobljenih od njenih dobaviteljev, in gospodarskih dejavnosti, ki jih je opravila s svojimi strankami, ni niti primerna niti nujna za uresničitev ciljev, ki jim sledi ureditev v zvezi z državnimi pomočmi. Splošno sodišče je zato delno sprejelo tožbeni razlog, ki se je nanašal na kršitev načela sorazmernosti.
Nasprotno je Splošno sodišče štelo, da je Komisija pravilno menila, da poroštvo, ki ga je deležna IFPEN zaradi svojega statusa EPIC, pomeni gospodarsko prednost glede njenih odnosov z bančnimi in finančnimi ustanovami. Splošno sodišče je glede tega navedlo, da je bila domneva prednosti za preteklo obdobje sicer ovržena, vendar Francija in IFPEN zaradi nedopustnosti trditev, ki sta jih navedli, te domneve nista uspeli ovreči za prihodnje obdobje, kot se zahteva v sodbi, izdani v pritožbenem postopku. Te trditve so se namreč nanašale na informacije, ki bi jih bilo treba Komisiji sporočiti med formalnim postopkom preiskave, in na informacije, ki so nastale po sprejetju izpodbijanega sklepa.