Zadeva T‑493/10

(objava odlomkov)

Persia International Bank plc

proti

Svetu Evropske unije

„Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi, sprejeti proti Iranu za preprečevanje širjenja jedrskega orožja – Zamrznitev sredstev – Obveznost obrazložitve – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Očitna napaka pri presoji“

Povzetek – Sodba Splošnega sodišča (četrti senat) z dne 6. septembra 2013

1.      Pravo Evropske unije – Načela – Pravica do obrambe – Pravica do učinkovitega sodnega varstva – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Obveznost obvestitve o obremenilnih dejstvih – Obseg

(Listina Evropske unije o temeljnih pravicah, člen 47; sklepa Sveta 2010/413/SZVP in 2010/644/SZVP; uredbi Sveta št. 668/2010 in št. 961/2010)

2.      Evropska unija – Skupna zunanja in varnostna politika – Omejevalni ukrepi proti Iranu – Zamrznitev sredstev oseb, subjektov ali organov, ki sodelujejo pri širjenju jedrskega orožja ali ga podpirajo – Obveznost, da se ta ukrep razširi na subjekte, ki jih tak subjekt obvladuje – Subjekt, ki je v lasti ali pod nadzorom – Zgolj imetništvo deležev – Izključitev

(Sklep Sveta 2010/413/SZVP, člen 20(1)(b); uredbe Sveta št. 423/2007, člen 7(2)(d), št. 961/2010, člen 16(2), in št. 267/2012, člen 23(2)(a))

1.      Načelo spoštovanja pravice do obrambe po eni strani zahteva, da se zadevnemu subjektu sporočijo dokazi, uporabljeni proti njemu za utemeljitev akta, ki posega v njegov položaj. Drugič, omogočiti mu je treba, da ustrezno izrazi svoje stališče o teh dokazih.

Kadar se Svet opira na elemente, ki jih je država članica predložila za sprejetje omejevalnih ukrepov proti nekemu subjektu, da bi se preprečilo širjenje jedrskega orožja, mora namreč pred sprejetjem teh ukrepov zagotoviti, da je zadevne elemente mogoče pravočasno posredovati zadevnemu subjektu, da lahko ta ustrezno oblikuje svoje stališče. Vendar je treba šteti, da je prepozno posredovanje dokumenta, na podlagi katerega je Svet sprejel ali ohranil v veljavi omejevalne ukrepe zoper nek subjekt, kršitev pravice do obrambe, ki upravičuje razglasitev ničnosti prej sprejetih aktov, le, če se dokaže, da zadevnih omejevalnih ukrepov ne bi bilo mogoče zakonito sprejeti ali ohraniti v veljavi, če bi bilo treba dokument, ki je bil posredovan prepozno, izločiti kot obremenilni dokaz.

V zvezi s posredovanjem dokazov iz načela spoštovanja pravice do obrambe izhaja, da Svet ni dolžan posredovati drugih elementov, kot so tisti, ki so v njegovem spisu.

(Glej točke od 50 do 56 in od 84 do 87.)

2.      Kadar se zamrznejo sredstva subjekta, za katerega je ugotovljeno, da sodeluje pri širjenju jedrskega orožja, obstaja nezanemarljivo tveganje, da bo ta subjekt izvajal pritisk na subjekte, ki jih ima v lasti, jih nadzoruje ali mu pripadajo, da bi se izognil učinku njemu namenjenih ukrepov. Zamrznitev sredstev teh subjektov, ki je Svetu naložena s členom 7(2)(d) Uredbe št. 423/2007 o omejevalnih ukrepih proti Iranu, členom 20(1)(b) Sklepa 2010/413 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Skupnega stališča 2007/140, členom 16(2) Uredbe št. 961/2010 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe št. 423/2007 in členom 23(2)(a) Uredbe št. 267/2012 o omejevalnih ukrepih proti Iranu in razveljavitvi Uredbe št. 961/2010, je nujna in potrebna za zagotavljanje učinkovitosti sprejetih ukrepov in preprečevanje neupoštevanja teh ukrepov. Poleg tega, kadar je subjekt v stoodstotni lasti subjekta, za katerega je v smislu člena 23(2)(a) Uredbe št. 267/2012 ugotovljeno, da sodeluje pri širjenju jedrskega orožja, je pogoj lastništva iz člena 20(1)(b) Sklepa 2010/413 in člena 16(2)(a) Uredbe št. 961/2010 izpolnjen.

Vendar pa samo na podlagi dejstva, da ima subjekt, za katerega se šteje, da sodeluje pri širjenju jedrskega orožja, v lasti 60 % kapitala tožeče stranke, še ni mogoče sklepati, da je pogoj lastništva ali pripadnosti iz člena 7(2)(d) Uredbe št. 423/2007, člena 20(1)(b) Sklepa 2010/413, člena 16(2) Uredbe št. 961/2010 in člena 23(2)(a) Uredbe št. 267/2012 izpolnjen. Zato dejstvo, da ima subjekt, za katerega se šteje, da sodeluje pri širjenju jedrskega orožja, v lasti 60 % kapitala nekega drugega subjekta, samo po sebi ne zadostuje za sprejetje in ohranitev veljavnosti omejevalnih ukrepov zoper zadnjenavedeni subjekt.

(Glej točke 103, 104, 118 in 119.)