Zadeva T‑130/21
CCPL in drugi
proti
Evropski komisiji
Sodba Splošnega sodišča (deveti razširjeni senat) z dne 7. decembra 2022
„Konkurenca – Omejevalni sporazumi – Živilska embalaža za prodajo na drobno – Odločba o spremembi zneska globe – Načini določanja globe – Odgovornost za kršitveno ravnanje – Smernice o načinu določanja glob iz leta 2006 – Zgornja meja globe – Sorazmernost – Enako obravnavanje – Plačilna sposobnost“
1. Akti institucij – Obrazložitev – Obveznost – Obseg – Odločba o uporabi pravil o konkurenci – Sklep o spremembi zneska globe, sprejet po razglasitvi delne ničnosti prvotnega sklepa – Upoštevanje obrazložitve prvotnega sklepa
(člena 101 in 296 PDEU)
(Glej točke od 23 do 29.)
2. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Obvladujoča in odvisne družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva o odločilnem vplivu, ki ga obvladujoča družba izvaja nad odvisnimi družbami, ki so v celoti ali skoraj v celoti v njeni lasti – Izpodbojnost – Odvisna družba, ki je v lasti tretje družbe v skupini, ki opravlja zelo različne dejavnosti – Okoliščina, ki ne zadošča za izpodbitje domneve
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
(Glej točke od 37 do 41, od 51 do 57, 59, 63 in 66.)
3. Konkurenca – Pravila Unije – Kršitve – Pripis – Obvladujoča in odvisne družbe – Gospodarska enota – Merila presoje – Domneva o odločilnem vplivu, ki ga obvladujoča družba izvaja nad odvisnimi družbami, ki so v celoti ali skoraj v celoti v njeni lasti – Izpodbojnost – Obveznosti dokazovanja družbe, ki želi to domnevo ovreči – Nezadostni dokazi za izpodbitje te domneve
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
(Glej točke od 73 do 80.)
4. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Najvišji znesek – Ugotovitev več različnih kršitev – Uporaba najvišjega zneska za vsako kršitev posebej – Skupni znesek naloženih glob, ki presega zgornjo mejo 10 % prometa – Kršitev načel sorazmernosti, pravičnosti, individualizacije in stopnjevanja globe – Neobstoj
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3))
(Glej točke od 85 do 88.)
5. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Merila – Nujnost razlikovanja med podjetji, ki so bila udeležena pri isti kršitvi, glede na njihov skupni promet – Obveznost razlikovanja glede na odstotek globe v skupnem prometu podjetij – Neobstoj – Kršitev načela enakega obravnavanja – Neobstoj
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2))
(Glej točke od 89 do 91.)
6. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Prilagoditev osnovnega zneska – Plačilna sposobnost – Obveznost upoštevanja slabega finančnega stanja zadevnega podjetja – Neobstoj – Dejanska plačilna sposobnost podjetja v posebnih socialnih in ekonomskih okoliščinah – Upoštevanje – Pogoji
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02, točka 35)
(Glej točke od 99 do 108, 112, od 127 do 136, od 143 do 147 in od 157 do 161.)
7. Konkurenca – Globe – Znesek – Določitev – Metoda za izračun, opredeljena v smernicah Komisije – Obveznost Komisije, da uporablja smernice ob spoštovanju načel enakega obravnavanja in varstva legitimnih pričakovanj
(člen 101 PDEU; Uredba Sveta št. 1/2003, člen 23(2) in (3); Obvestilo Komisije 2006/C 210/02)
(Glej točko 100.)
Povzetek
Komisija je s sklepom z dne 24. junija 2015(1) petim družbam, ki pripadajo skupini podjetij (v nadaljevanju: skupina CCPL), naložila globe, ker so s svojimi konkurenti sodelovale pri tajnih dogovorih, katerih namen je bil omejiti konkurenco na evropskem trgu živilske embalaže za posodice iz polistirena in polipropilena. Za izračun zneska glob je bilo tem petim družbam odobreno znižanje za 25 % zaradi njihove zmanjšane plačilne sposobnosti.
Med petimi sankcioniranimi družbami so bile družbe Coopbox Group SpA, Coopbox Eastern s.r.o. in CCPL - Consorzio Cooperative di Produzione e Lavoro SC (v nadaljevanju: CCPL), obvladujoča družba skupine CCPL. V tem okviru je bila družba CCPL odgovorna za protikonkurenčna ravnanja svojih odvisnih družb Coopbox Group in Coopbox Eastern, ki jih je imela v lasti prek tretje družbe CCPL SpA.
Splošno sodišče je s sodbo z dne 11. julija 2019(2) sklep Komisije iz leta 2015 razglasilo za ničen zaradi nezadostne obrazložitve glede odobritve znižanja za 25 % zaradi zmanjšane plačilne sposobnosti zadevnih podjetij.
Komisija je po razglasitvi navedene sodbe s sklepom z dne 17. decembra 2020(3) (v nadaljevanju: izpodbijani sklep) ponovno naložila globe in zavrnila predlog tožečih strank za znižanje zneska zaradi njihove zmanjšane plačilne sposobnosti.
Družbe Coopbox Group, Coopbox Eastern in CCPL so vložile tožbo za razglasitev ničnosti izpodbijanega sklepa, ki jo je deveti razširjeni senat Splošnega sodišča zavrnil. V tej sodbi je Splošno sodišče obravnavalo, po eni strani, pogoje za pripis odgovornosti za kršitveno ravnanje ene ali več odvisnih družb obvladujoči družbi in, po drugi strani, pravila za odobritev zmanjšanja globe zaradi plačilne nesposobnosti zadevnih podjetij.
Presoja Splošnega sodišča
Splošno sodišče je preučilo, prvič, očitke tožečih strank, s katerimi izpodbijajo pripisovanje odgovornosti družbi CCPL za protikonkurenčno ravnanje njenih odvisnih družb Coopbox Group in Coopbox Eastern.
Na prvem mestu, glede spoštovanja obveznosti obrazložitve, ki jo ima Komisija, je Splošno sodišče ugotovilo, da je Komisija v izpodbijanem sklepu ugotovila, da je družba CCPL krovna družba skupine CCPL med celotnim trajanjem zadevnih kršitev, da je njen neposredni ali posredni delež v eni ali več odvisnih družbah, ki so neposredno sodelovale pri kršitvi, znašal 100 %, nato pa 93,864 %, ter da tak delež zadostuje za domnevo, da je družba CCPL odločilno vplivala na ravnanje svoje odvisne družbe. Ti elementi pa so omogočili, po eni strani, tožečim strankam, da so razumele trditve, na podlagi katerih je Komisija ugotovila odgovornost družbe CCPL, in na drugi strani, Splošnemu sodišču, da opravi nadzor utemeljenosti teh razlogov.
Na drugem mestu, Splošno sodišče je glede očitka tožečih strank, ki se nanaša na kršitev načela osebne odgovornosti, potrdilo, da je bila družba CCPL resda spoznana za odgovorno za kršitve, ki so jih storile njene odvisne družbe, čeprav se te kršitve niso pripisale tretji družbi, prek katere jih je imela v lasti družba CCPL.
Vendar iz ustaljene sodne prakse izhaja, da kadar ima obvladujoča družba neposredno ali posredno v lasti ves ali skoraj ves kapital odvisne družbe, ki je kršila pravila o konkurenci, obstaja izpodbojna domneva, da ta obvladujoča družba dejansko odločilno vpliva na ravnanje odvisne družbe. Če se taka domneva ne ovrže, Komisija na podlagi take domneve obvladujočo družbo šteje za odgovorno za ravnanje odvisne družbe, ne da bi ji bilo treba predložiti kakršen koli dodaten dokaz.
Ta domneva se uporablja tudi, kadar obvladujoča družba ni neposredno lastnica kapitala svoje odvisne družbe, ampak prek drugih družb, ki jim ni bila pripisana nobena kršitev. Taka okoliščina namreč ne ovrže domneve, da je obvladujoča družba zaradi posredne udeležbe v odvisnih družbah dejansko odločilno vplivala na njihovo ravnanje.
Poleg tega iz sodne prakse izhaja tudi, da je gospodarska enota, sestavljena iz več fizičnih ali pravnih oseb, ki krši pravila o konkurenci, v skladu z načelom osebne odgovornosti odgovorna za to kršitev.
Glede na te ugotovitve je Splošno sodišče razsodilo, da Komisija ni napačno uporabila prava, ker je družbi CCPL pripisala protikonkurenčna ravnanja, ki sta jih izvajali družbi Coopbox Group in Coopbox Eastern.
Na tretjem mestu, Splošno sodišče je zavrnilo očitek družbe CCPL, ki se nanaša na to, da je imela ta družba v vmesni družbi CCPL SpA le 93,864‑odstotni delež in da zato domneve o odgovornosti za ravnanja njenih odvisnih družb v obravnavani zadevi ni mogoče uporabiti.
Splošno sodišče je v zvezi s tem poudarilo, da je obvladujoča družba, ki je lastnica skoraj celotnega kapitala svoje odvisne družbe, načeloma v podobnem položaju, kot je položaj izključnega lastnika v zvezi z njegovimi pooblastili za izvajanje odločilnega vpliva na ravnanje odvisne družbe. Zato je Komisija upravičeno domnevala, da je družba CCPL dejansko izkoristila možnost, da odločilno vpliva na ravnanje svojih odvisnih družb, ne glede na trditve, da družba CCPL svojim odvisnim družbam ni dajala navodil niti ni vedela za zadevne omejevalne sporazume.
Drugič, Splošno sodišče je obravnavalo očitke tožečih strank, ki se nanašajo na domnevne napake, ki naj bi jih Komisija storila pri presoji njihove plačilne sposobnosti.
Splošno sodišče je v zvezi s tem opozorilo, da morata biti za to, da bi bilo na podlagi točke 35 smernic iz leta 2006(4) mogoče odobriti zmanjšanje globe zaradi plačilne nesposobnosti zadevnih podjetij, hkrati izpolnjena dva pogoja. Po eni strani je treba dokazati, da bi naložena globa nepopravljivo ogrozila gospodarsko sposobnost preživetja zadevnega podjetja in povzročila, da bi njegova sredstva izgubila vso svojo vrednost. Po drugi strani je treba dokazati tudi obstoj posebnih socialnih in ekonomskih okoliščin.
V zvezi s prvim pogojem iz sodne prakse izhaja, da je treba sklicevanje na to, da sredstva zadevnega podjetja izgubijo vso vrednost, razumeti tako, da se nanaša na položaj, v katerem se zdi popolni prevzem sredstev s prostovoljnim nakupom ali prisilno prodajo teh sredstev družbe v stečaju z nadaljevanjem poslovanja neverjeten ali celo nemogoč. Zgolj ugotovitev neugodnega ali slabega finančnega stanja zadevnega podjetja ne more zadostovati za utemeljitev predloga, naj Komisija upošteva njegovo plačilno nesposobnost in odobri zmanjšanje globe. Poleg tega dejstvo, da ukrep, ki ga sprejme organ Evropske unije, povzroči stečaj ali likvidacijo nekega podjetja, kot tako s pravom Unije ni prepovedano.
Glede drugega pogoja, ki se nanaša na obstoj posebnih ekonomskih in socialnih okoliščin, je Splošno sodišče opozorilo, da se nanaša na posledice, ki bi jih lahko povzročilo plačilo globe, med drugim povečano brezposelnost ali poslabšanje gospodarskih sektorjev, povezanih z zadevnim podjetjem.
Glede na te okoliščine je Splošno sodišče najprej ugotovilo, da tožeče stranke niso niti predložile konsolidiranih podatkov iz napovedi o svojih razpoložljivih denarnih sredstev za obdobje 2020–2023 niti Komisiji niso pojasnile, zakaj skupina CCPL za plačilo zadevnih glob ne more uporabiti razpoložljivih denarnih sredstev na ravni skupine. Splošno sodišče je v odgovor na trditev tožečih strank, da podatki iz napovedi za celotno skupino CCPL v obravnavani zadevi niso bili upoštevni, poleg tega poudarilo, da mora Komisija v okviru presoje plačilne sposobnosti skupine podjetij upoštevati finančni položaj vseh subjektov te skupine, ker se lahko sredstva vseh teh subjektov uporabijo za plačilo glob. Poleg tega obstoj elementov, ki dokazujejo, da obveznosti močno presegajo sredstva, sam po sebi ne more zadostovati za dokaz, da bi v obravnavani zadevi naložitev glob ogrozila gospodarsko sposobnost preživetja tožečih strank.
Splošno sodišče je tako razsodilo, da pri ugotovitvah Komisije, da skupina CCPL razpolaga z zadostno likvidnostjo za plačilo celotnega zneska glob in da je verjetnost, da bi bila ogrožena gospodarska sposobnost preživetja te skupine zaradi samega plačila naložene globe, majhna, ni bila storjena napaka pri presoji.
Zato je Splošno sodišče tožbo v celoti zavrnilo.