SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 22. maja 2012

Zadeva T‑317/11 P

Ioannis Vakalis

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Javni uslužbenci – Uradniki – Pokojnine – Prenos nacionalnih pokojninskih pravic – Izračun pokojninske osnove – Splošne izvedbene določbe – Obveznost obrazložitve – Načelo kontradiktornosti – Enako obravnavanje“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (prvi senat) z dne 13. aprila 2011 v zadevi Vakalis proti Komisiji (F‑38/10), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. Ioannis Vakalis nosi svoje stroške in stroške, ki jih je na tej stopnji priglasila Evropska komisija.

Povzetek

1.      Postopek – Obrazložitev sodb – Obseg – Obveznost izreči se o vseh zatrjevanih kršitvah prava

(Statut Sodišča, člen 36 in Priloga I, člen 7(1))

2.      Uradnik – Pravno sredstvo – Ugovor nezakonitosti – Organ, pristojen za imenovanje, ki ni pristojen za presojo zakonitosti predpisov – Posledice

(člena 263, drugi odstavek, PDEU in 277 PDEU)

3.      Pravo Unije – Načela – Enako obravnavanje – Kršitev – Pojem

1.      Čeprav obveznost Sodišča za uslužbence, da obrazloži svoje odločitve, ne pomeni, da podrobno odgovori na vsako trditev stranke, predvsem če ta ni dovolj jasna in natančna ter ni ustrezno podprta s podrobnimi dokazi, pa mu vsaj nalaga, da preuči vse zatrjevane kršitve prava.

(Glej točko 45.)

Napotitev na:

Splšno sodišče: 19. november 2009, Michail proti Komisiji, T‑50/08 P, ZOdl., str. I‑B‑1‑127 in II‑B‑1‑775, točka 42 in navedena sodna praksa.

2.      Organ, pristojen za imenovanje, ni pristojen za presojanje zakonitosti določb predpisov, ki jih uporabi. Njegove utemeljitve v upravnem postopku v zvezi z izpodbijanjem zakonitosti takih določb zato ne vplivajo na razloge nezakonitosti, ki jih tožeča stranka lahko uveljavlja glede teh določb v okviru ugovora nezakonitosti pred sodiščem Unije in ki so v skladu s členom 277 PDEU določeni v členu 263, drugi odstavek, PDEU, niti na presojo zakonitosti teh določb, ki jo opravi navedeno sodišče.

(Glej točko 62.)

3.      Zakonodajalec Unije mora pri sprejemanju pravil o prenosu pokojninskih pravic, ki jih uradniki pridobijo v nacionalnem sistemu, znotraj sistema Unije spoštovati načelo enakega obravnavanja. To načelo kot splošno načelo prava Unije določa, naj se primerljivi položaji ne obravnavajo različno in naj se različni položaji ne obravnavajo enako, razen če je tako obravnavanje objektivno upravičeno. V zvezi s tem kršitev načela enakega obravnavanja zaradi različnega obravnavanja predpostavlja, da so zadevni položaji primerljivi glede na vse njihove značilnosti, med katerimi so predmet in namen akta Unije, s katerim je uvedeno zadevno razlikovanje, ter načela in cilji področja, iz katerega izhaja zadevni akt. Iz tega je mogoče sklepati, da je treba pri preizkusu, ki omogoča ugotavljanje, ali je bilo enako obravnavanje določeno za različne položaje, upoštevati tudi vse značilnosti teh položajev. Poleg tega je zadevni institucij mogoče očitati, da je kršila načelo enakega obravnavanja, le če so nekatere osebe zaradi zadevnega obravnavanja zapostavljene v primerjavi z drugimi.

(Glej točke 76, 77, 79 in 80.)

Napotitev na:

Sodišče: 16. december 2008, Arcelor Atlantique in Lorraine in drugi, C‑127/07, ZOdl., str. I‑9895, točke 23, 25, 26 in 39 in navedena sodna praksa.