Začasna izdaja
SKLEPNI PREDLOGI GENERALNE PRAVOBRANILKE
JULIANE KOKOTT,
predstavljeni 6. junija 2024(1)
Zadeva C‑350/23
Vorstand für den Geschäftsbereich II der Agrarmarkt Austria,
ob udeležbi
TF
(Predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija))
„Predhodno odločanje – Kmetijstvo – Skupna kmetijska politika – Uredba (ES) št. 1760/2000 – Člen 7 – Registracija goveda – Odločba 2001/672/ES – Člen 2(2) in (4) – Premik goveda na poletno pašo v gorskih območjih – Prepozna priglasitev – Uredba (EU) št. 1307/2013 – Člen 52 – Delegirana uredba (EU) št. 639/2014 – Člen 53(4) – Pogoji za dodelitev ukrepov vezane podpore za govedo – Delegirana uredba (EU) št. 640/2014 – Člen 2(1), drugi pododstavek, točke 2, 15, 16 in 18 – Člen 30(4)(c) – Vloga za pomoč na žival – Ugotovljena žival – Zmanjšanje vezane podpore – Člen 15(1) – Člen 31 – Člen 34 – Nedopustnost upravnih sankcij“
I. Uvod
1. Ta predlog za sprejetje predhodne odločbe, ki ga je vložilo Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija), se nanaša na tožbo, ki jo je kmet vložil zoper pristojni organ, ki mu zaradi neizpolnjevanja upoštevnih določb o priglasitvi ni le zmanjšal plačila zaprošene pomoči, tako imenovane „prostovoljne vezane podpore(2), za govedorejo, ampak mu je naložil tudi upravno sankcijo.(3)
2. V postopku v glavni stvari je sporno zlasti, ali je dopustno in sorazmerno naložiti dodatno upravno sankcijo, če se je prepozna priglasitev – v tem primeru premika 12 glav goveda na poletno pašo v gorskih območjih – ki se očita kmetu, nanašala na živali, ki so izpolnjevale ostale pogoje za dodelitev te podpore. Poleg tega je treba pojasniti, ali se zaradi prepozne priglasitve, ki pa je bila naknadno opravljena, sploh lahko zmanjša pravica do dodelitve pomoči.
II. Pravni okvir
A. Pravo Unije
3. Okvir prava Unije v obravnavanem primeru določajo Uredba št. 1760/2000 o identifikaciji in registraciji govedi,(4) Odločba Komisije 2001/672/ES,(5) sprejeta na podlagi člena 7 te uredbe, in Uredba (EU) št. 1307/2013(6) v povezavi z delegiranima uredbama (EU) št. 639/2014(7) in 640/2014(8).
1. Uredba (ES) št. 1760/2000 in Odločba 2001/672/ES
4. Člen 3, prvi odstavek, Uredbe št. 1760/2000(9) opisuje sistem za identifikacijo in registracijo govedi:
„Sistem za identifikacijo in registracijo govedi mora zajemati naslednje elemente:
(a) sredstva za identifikacijo posamezne živali;
(b) računalniške baze podatkov;
(c) potne liste za živali;
(d) posamezne registre, ki se vodijo na vsakem gospodarstvu.“
5. Člen 7 Uredbe št. 1760/2000 določa obveznosti imetnikov živali v okviru sistema za identifikacijo in registracijo govedi:
„1. Razen prevoznikov mora vsak imetnik živali:
– voditi ažuren register,
– poročati pristojnemu organu o vseh premikih na gospodarstvo in z njega ter o vsakem rojstvu in poginu živali na gospodarstvu, skupaj z datumi navedenih dogodkov, do roka, ki ga določi zadevna država članica; rok je vsaj tri dni in ne več kot sedem dni po nastanku enega od teh dogodkov; države članice lahko od Komisije zahtevajo, da podaljša rok sedmih dni.
Da se upoštevajo praktične težave v izjemnih primerih, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22b za določitev izjemnih okoliščin, v katerih lahko države članice podaljšajo rok sedmih dni iz druge alinee prvega pododstavka, skupaj z najdaljšim trajanjem podaljšanja, ki ni daljše od 14 dni po roku sedmih dni iz druge alinee prvega pododstavka.
2. Da se zagotovi ustrezna in učinkovita sledljivost goveda na sezonski paši, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 22b v zvezi z državami članicami ali delom držav članic, kjer veljajo posebna pravila za sezonsko pašo, vključno z obdobjem, posebnimi obveznostmi imetnikov ter pravili o registraciji gospodarstva in registraciji premikov goveda, vključno s prehodnimi ukrepi, potrebnimi za njihovo uvedbo.“
6. Komisija je na podlagi člena 7 Uredbe št. 1760/2000 sprejela Odločbo 2001/672 o določitvi posebnih pravil za poletno pašo.
7. V uvodni izjavi 3 te odločbe je navedeno:
„Posebna pravila morajo biti določena tako, da je ob vsakem času[(10)] mogoče vedeti za lokacijo katerega koli goveda.“
8. Člen 2(1) in (2) Odločbe 2001/672 določa:
„1. Vsakemu pašniku, navedenemu v členu 1, mora biti dodeljena posebna registrska oznaka, ki mora biti vpisana v nacionalno podatkovno bazo za govedo.
2. Za pašnik odgovorna oseba sestavi seznam govedi, ki so predmet premika, navedenega v členu 1. Ta seznam mora vsebovati najmanj:
– registrsko oznako pašnika,
in za vsako govedo:
– individualno identifikacijsko številko,
– registrsko oznako izvornega kmetijskega gospodarstva,
– datum prihoda na pašnik,
– predvideni datum odhoda s pašnika.“
9. Člen 2(4) Odločbe 2001/672, kakor je bila spremenjena s Sklepom 2010/300, določa:
„Podatki s seznama iz odstavka 2 se sporočijo pristojnemu organu v skladu s členom 7(1) Uredbe 1760/2000 najpozneje 15 dni po datumu premika živali na pašnik.“
10. Iz uvodne izjave 5 tega sklepa izhaja, da je razlog za spremembo člena 2(4) Odločbe 2001/672 ta:
„Pod določenimi pogoji trajajo premiki živali z različnih gospodarstev na isto gorsko območje poletne paše dlje od sedem dni. Za zmanjšanje nepotrebnih upravnih obremenitev je treba roke iz Odločbe 2001/672/ES prilagoditi in pri tem upoštevati to praktično dejstvo, ne da bi se ogrozila sledljivost.“
2. Uredba (EU) št. 1307/2013
11. „Splošna pravila“ iz člena 52 poglavja 1 Uredbe št. 1307/2013, naslovljenega „Prostovoljna vezana podpora“, med drugim določajo:
„1. Države članice lahko kmetom odobrijo vezano podporo pod pogoji, določenimi v tem poglavju […]
[…]
6. Vezana podpora je shema, ki omejuje proizvodnjo v obliki letnega plačila, ki temelji na fiksnih površinah in donosih ali na fiksnem številu živali […]
[…]
9. Da bi zagotovili učinkovito in usmerjeno porabo sredstev Unije ter preprečili dvojno financiranje v okviru drugih podobnih instrumentov podpore, se na Komisijo prenese pooblastilo za sprejemanje delegiranih aktov v skladu s členom 70, v katerih so določeni:
(a) pogoji za odobritev vezane podpore,
[…]“
3. Delegirana uredba (EU) št. 639/2014
12. V uvodni izjavi 74 Delegirane uredbe št. 639/2014 je navedeno:
„Zlasti za prostovoljno vezano podporo je treba nadalje opredeliti vsebino informacij, ki jih morajo države članice sporočiti, da se zagotovi pravilno izvajanje pravil o tej podpori in da bi bila takšna obvestila učinkovita, s čimer bi Komisiji omogočili, da preveri, ali države članice pri oblikovanju podpornih ukrepov spoštujejo zahteve o skladnosti in nekumulaciji podpore ter najvišji odstotek nacionalne zgornje meje, kot je navedeno v členu 53 Uredbe (EU) št. 1307/2013, in povezane skupne zneske.“
13. Člen 53(1) in (4) Delegirane uredbe št. 639/2014 z naslovom „Pogoji za odobritev podpore“ med drugim določa:
„1. Države članice določijo merila za upravičenost do ukrepov vezane podpore v skladu z okvirom iz Uredbe (EU) št. 1307/2013 in pogoji, določenimi v tej uredbi.
[…]
4.[(11)] Kadar ukrep vezane podpore zadeva govedo […], države članice kot pogoj za upravičenost do podpore opredelijo zahteve za identifikacijo in registracijo živali iz Uredbe (ES) št. 1760/2000 […].
Vendar brez poseganja v druge pogoje za upravičenost žival velja za upravičeno do podpore, če so izpolnjene zahteve glede identifikacije in registracije iz prvega pododstavka do datuma, ki ga določi država članica in ki mora biti najpozneje:
(a) prvi dan obveznega obdobja reje živali, če se uporabi obvezno obdobje reje;
(b) datum, izbran na podlagi objektivnih meril in skladen z ustreznim priglašenim ukrepom v skladu s Prilogo I, če se obvezno obdobje reje ne uporabi.
Države članice do 15. septembra 2015 obvestijo Komisijo o datumih iz drugega pododstavka.“
4. Delegirana uredba (EU) št. 640/2014
14. V uvodnih izjavah 27, 28, 30 in 31 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 je med drugim navedeno:
„(27) Določiti bi bilo treba upravne kazni za sheme pomoči za živali in ukrepe podpore na žival, ob upoštevanju načel odvračanja in sorazmernosti in posebnih težav, ki so povezane z naravnimi okoliščinami. […]
(28) Pri vlogah za pomoč v okviru shem pomoči za živali ali zahtevkih za plačilo v okviru ukrepov podpore na žival zadevna žival v primeru neizpolnjevanja postane neupravičena. […]
[…]
(30) Možnost, da se izvedejo popravki, ne da bi to sprožilo upravne kazni, določene za vloge za pomoč in zahtevke za plačila, bi se morala uporabiti tudi za nepravilne podatke v računalniški bazi podatkov za prijavljeno govedo, za katero takšno neizpolnjevanje predstavlja kršitev meril za upravičenost, razen če je bil upravičenec obveščen o namenu pristojnega organa, da izvede preglede na kraju samem, ali če je organ že obvestil upravičenca o neustreznosti vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo.
(31) Za ukrepe podpore za razvoj podeželja bi morale biti zavrnitve in ukinitve podpore ter upravne kazni določene ob upoštevanju načel odvračanja in sorazmernosti. Zavrnitve in ukinitve podpore bi morale biti razvrščene glede na resnost, obseg, trajanje in ponavljanje ugotovljenega neizpolnjevanja. […] V primeru resnega neizpolnjevanja ali če upravičenec predloži lažne dokaze, da bi prejel podporo, bi bilo treba podporo zavrniti in naložiti upravno kazen. […]“
15. Člen 2(1), drugi pododstavek, Delegirane uredbe št. 640/2014 med drugim določa naslednjo opredelitev pojmov:
„[…]
2. ‚neizpolnjevanje‘ pomeni:
(a) pri merilih za upravičenost, zavezah ali drugih obveznostih glede pogojev za dodelitev pomoči ali podpore iz člena 67(2) Uredbe (EU) št. 1306/2013, vsakršno nespoštovanje navedenih meril za upravičenost, zavez ali ostalih obveznosti […]
[…]
13. ‚shema pomoči za žival‘ pomeni ukrep prostovoljno vezane podpore iz poglavja 1 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013, pri katerem letno plačilo, ki se odobri v okviru opredeljenih količinskih omejitev, temelji na določenem številu živali;
[…]
15. ‚vloga za pomoč na žival‘ pomeni vlogo za plačilo pomoči v primeru, ko letno plačilo, ki se dodeli v okviru opredeljenih količinskih omejitev, temelji na določenem številu živali iz prostovoljno vezane podpore, določene v poglavju 1 naslova IV Uredbe (EU) št. 1307/2013;
16. ‚prijavljene živali‘: pomenijo živali, ki so predmet vloge za pomoč na žival na podlagi sheme pomoči za živali ali zahtevka za plačilo za ukrep podpore na žival;
[…]
18. ‚ugotovljena žival‘ pomeni:
(a) pri shemi pomoči za žival, žival, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za dodelitev pomoči; ali
(b) pri ukrepu podpore na žival, žival, ugotovljeno z upravnimi pregledi ali pregledi na kraju samem; […]“
16. Člen 15 Delegirane uredbe št. 640/2014 z naslovom „Izvzetja iz uporabe upravnih kazni“ določa:
„1. Upravne kazni iz tega poglavja se ne uporabijo za del vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo, za katerega upravičenec pisno obvesti pristojni organ, da je vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo nepravilen ali da je postal nepravilen po vložitvi, pod pogojem, da upravičenec ni bil obveščen o nameri pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, in da organ upravičenca še ni obvestil o kakršni koli neskladnosti vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo.
2. Na podlagi informacij, ki jih predloži upravičenec, kot je določeno v odstavku 1, se vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo uskladi z dejanskim stanjem.“
17. Člen 30 Delegirane uredbe št. 640/2014 z naslovom „Podlaga za izračun“ med drugim določa:
„[…]
2. Živali na kmetijskem gospodarstvu veljajo za ugotovljene le, če so identificirane v vlogi za pomoč ali zahtevku za plačilo. […]
[…]
4.[(12)] Kadar so ugotovljeni primeri neizpolnjevanja v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo govedi, velja naslednje:
[…]
(c) kadar je odkrito neizpolnjevanje povezano z nepravilnimi vnosi v register, potne liste za živali ali računalniško zbirko podatkov za živali, vendar ni relevantno za preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev za upravičenost razen tistega iz člena 53(4) Delegirane uredbe (EU) št. 639/2014 v okviru zadevne sheme pomoči ali ukrepa podpore, zadevna žival velja za neugotovljeno le, če so taki nepravilni vnosi odkriti pri vsaj dveh pregledih v obdobju 24 mesecev. V vseh ostalih primerih zadevna žival velja za neugotovljeno po prvi ugotovitvi neizpolnjevanja zahtev.
[…]
Vnosi v sistem za identifikacijo in registracijo govedi ter uradna obvestila sistemu se lahko v primerih očitnih napak, ki jih prizna pristojni organ, kadar koli popravijo.
[…]“
18. Člen 31 Delegirane uredbe št. 640/2014 določa „Upravne kazni v zvezi s prijavljenimi živalmi v okviru shem pomoči za živali ali ukrepov podpore na žival“.
19. Člen 34 Delegirane uredbe št. 640/2014 z naslovom „Spremembe in prilagoditve vnosov v računalniško zbirko podatkov za živali“ določa:
„V zvezi s prijavljenimi živalmi se člen 15 uporablja za napake in opustitve v zvezi z vnosi v računalniško zbirko podatkov za živali, vnesene od trenutka predložitve vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo.“
B. Nacionalno pravo
1. Marktordnungsgesetz 2007 (zakon o ureditvi trga iz leta 2007)
20. Člen 8(1) Marktordnungsgesetz 2007(13) (zakon o ureditvi trga iz leta 2007, v nadaljevanju: MOG 2007), naslovljen „Neposredna plačila“, med drugim določa:
„Pri izvajanju neposrednih plačil v smislu člena 1(a) Uredbe (EU) št. 1307/2013 […] se upoštevajo naslednja načela:
[…]
6. Za pašo na planini se v skladu s členom 8f odobri vezana podpora na podlagi člena 52 Uredbe (EU) št. 1307/2013. V skladu s členom 53(1) Uredbe (EU) št. 1307/2013 se razpoložljiva sredstva za vezano podporo določijo na 2,1 % nacionalne zgornje meje.
[…]“
21. Člen 8f(1) MOG 2007 pod naslovom „Prostovoljna vezana podpora“ med drugim določa:
„Vezana podpora iz člena 8(1), šesti pododstavek, se za govedo, ovce in koze odobri na glavo velike živine, ki je predmet premika na planino in ki se prehranjuje z voluminozno krmo […]“
2. Direktzahlungs-Verordnung 2015 (uredba o neposrednih plačilih iz leta 2015)
22. Člen 13 Direktzahlungs-Verordnung 2015 (uredba o neposrednih plačilih iz leta 2015)(14), naslovljen „Prostovoljna vezana podpora“, med drugim določa:
„1. Prostovoljno vezano podporo se lahko dodeli le za govedo, ovce in koze, ki so predmet premika na planino in ki so identificirani in registrirani v skladu z Uredbo (ES) št. 1760/2000 […]. Vendar se lahko premijo za žival dodeli tudi, če so bili podatki v skladu s členom 7(1), druga alinea, Uredbe (ES) št. 1760/2000 sporočeni prvi dan paše zadevne živali na planini.
2. Kmet za prostovoljno vezano podporo zaprosi s predložitvijo enotne vloge za pomoči, vezane na površino, in seznama živali, ki so predmet premika na planino, v skladu s členom 22(5) Horizontale GAP-Verordnung (horizontalna uredba SKP) ter za govedo dodatno s posredovanjem podatkov iz računalniške zbirke podatkov za govedo, ki zadevajo priglasitve premikov na planino/pašnik, v skladu s členom 2 Odločbe 2001/672/ES o določitvi posebnih pravil za premike govedi na poletno pašo v gorskih območjih [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 3, zvezek 33, str. 341)].
3. Število, upoštevno za dodelitev prostovoljne vezane podpore, se določi na podlagi živali kmeta, ki so na referenčni datum 15. julija na planini.
4. Živali morajo biti na planini najmanj 60 dni. Obdobje paše živali na planini se začne z dnevom premika na planino, vendar največ 15 dni pred priglasitvijo premika goveda na planino/pašnik oziroma predložitvijo seznama živali, ki so predmet premika na planino […]“
3. Horizontale GAP-Verordnung (horizontalna uredba SKP)
23. Člen 21 Horizontale GAP-Verordnung (horizontalna uredba SKP)(15), naslovljen „Predložitev“, med drugim določa:
„1. Zbirna vloga (enotna vloga za pomoči, vezane na površino) iz člena 11 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 se izključno v skladu s členom 3(1) predloži najpozneje do 15. maja leta, v katerem se predloži vloga.
1b. Za leto zahtevkov 2020 se zbirna vloga z odstopanjem od odstavka 1 predloži najpozneje do 15. junija 2020. Spremembe iz člena 15(1) Izvedbene uredbe (EU) št. 809/2014((16)) se lahko za leto zahtevkov 2020 sporočijo do 30. junija 2020.“
24. Člen 22 horizontalne uredbe SKP, naslovljen „Zbirna vloga“, med drugim določa:
„1. Zbirno vlogo morajo v skladu z zahtevami iz člena 21 predložiti vsi kmetje, ki zaprosijo za neposredna plačila ali […]
[…]
5. V primeru premika živali na planino in pašnike Skupnosti je treba najpozneje do 15. julija v letu zahtevkov naknadno predložiti seznam živali, ki so bile predmet premika.“
4. Rinderkennzeichnungs-Verordnung 2008 (uredba o identifikaciji goveda iz leta 2008)
25. Člen 6 Rinderkennzeichnungs-Verordnung 2008 (uredba o identifikaciji goveda iz leta 2008)(17) med drugim določa:
„1. V roku sedmih dni je treba priglasiti:
[…]
2. premike živali med kmetijami posameznega imetnika živali v različnih občinah, pri čemer je treba navesti dodatne podatke, ki so potrebni za potne liste za živali.
1a. V roku 15 dni je treba priglasiti:
1. premik na planino ali pašnike, če pride do mešanja goveda več imetnikov živali […]“
III. Dejansko stanje v postopku v glavni stvari, vprašanji za predhodno odločanje in postopek pred Sodiščem
26. TF je za leto 2020 predložil zbirno vlogo (enotno vlogo za pomoči, vezane na površino), s katero je med drugim zaprosil za dodelitev vezane podpore za govedo, ki je bilo predmet premika na planino (pašnike).
27. TF je 28. maja 2020 poskrbel za premik dveh krav in dveh drugih glav goveda na planino. To je v skladu s členom 6(1a) uredbe o identifikaciji goveda iz leta 2008 v predpisanem roku 1. junija 2020 priglasil pri toženi Agrarmarkt Austria (AMA), ki je pristojni organ. Prav tako je v predpisanem roku 1. julija 2020 priglasil rojstvo teleta na planini.
28. Že 9. maja 2020 je – skupaj z govedom drugih kmetov – prišlo do premika nadaljnjih 12 glav drugega goveda TF na planino, opredeljeno z registrsko oznako. Vendar je bila pisna priglasitev tega premika opravljena šele 15. junija 2020. Vsebovala je individualne identifikacijske številke živali, ki so bile predmet premika, in kmetije TF ter podatek o predvidenem datumu odhoda s pašnika, to je 31. oktober 2020.
29. AMA je z odločbo z dne 11. januarja 2021 TF za leto 2020 odobril neposredna plačila v višini 17.086,71 EUR. Ta znesek je bil sestavljen iz osnovnega plačila (11.735,71 EUR), plačila za zeleno komponento (5231,56 EUR) in vezane podpore (119,44 EUR). AMA je v zvezi z vlogo za dodelitev vezane podpore navedel, da je pogoj obdobja paše 60 dni sicer izpolnjen pri vseh glavah goveda TF, ki so bile predmet premika. Vendar naj bi bila pravočasna priglasitev na podlagi člena 7(1) Uredbe št. 1760/2000 opravljena samo za živali, ki so bile predmet premika 28. maja 2020, in za tele, ki se je rodilo 1. julija 2020. Za 12 drugih glav goveda, ki so bile predmet premika 9. maja 2020, pa naj bi bila priglasitev opravljena šele po izteku 15-dnevnega roka za priglasitev, določenega v členu 6(1a) uredbe o identifikaciji goveda iz leta 2008. Zato naj bi bilo treba v skladu s členom 30 in 31 Delegirane uredbe št. 640/2014 12 živali, pri katerih je prišlo do nepravilnosti, razlikovati od goveda, pri katerem so izpolnjeni pogoji za dodelitev pomoči. Iz tega naj bi za teh 12 živali izhajalo zmanjšanje za 100 %, tako da naj v tem pogledu za leto 2020 ne bi bilo mogoče dodeliti nobene vezane podpore. AMA je TF poleg tega v skladu s členom 31(3), tretji pododstavek, te uredbe naložil upravno sankcijo v obliki zneska 235,60 EUR, ki naj bi se poračunal s plačili za naslednja tri koledarska leta.
30. TF je s pritožbo, ki jo je 9. februarja 2021 vložil pri Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče, Avstrija), ugovarjal nedodelitvi vezane podpore in naložitvi sankcije. Opozoril je na to, da je priglasitev premika goveda na planino brez njegove vednosti prepozno posredovala tretja oseba.
31. Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) je 16. novembra 2021 pritožbi ugodilo. Razveljavilo je tako zmanjšanje vezane podpore kot tudi upravno sankcijo in je AMA naložilo, da mora opraviti nov izračun in na novo odločiti o vlogi TF za pomoč. Poleg tega je dopustilo revizijo na Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija).
32. Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) je v obrazložitev v bistvu navedlo, da neizpolnjevanje v zvezi s priglasitvijo na podlagi člena 31 Delegirane uredbe št. 640/2014 sicer privede do zmanjšanja podpore ter sankcije. Vendar naj se na podlagi člena 15 te uredbe ne bi naložilo upravne sankcije, če upravičenec pisno obvesti pristojni organ, da je bila vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo nepravilen ali da je postal nepravilen po vložitvi. Prepozna priglasitev na podlagi uredbe o identifikaciji goveda iz leta 2008 naj bi prav tako pomenila pisno obvestilo o nepravilnosti predložene vloge v smislu te določbe. Argument za to razlago naj bi bilo tudi načelo sorazmernosti. Ker naj nepravilnost ne bi bila odkrita v okviru pregleda na kraju samem, ker naj tak pregled TF tudi ne bi bil napovedan in ker naj bi TF to nepravilnost sam razkril v svoji prepozni priglasitvi, naj uporaba sankcije ne bi bila nujna za zagotovitev pravilne uporabe prava Unije.
33. Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče) se po reviziji, ki jo je pri njem vložil AMA, nagiba k temu, da bi sodbo Bundesverwaltungsgericht (zvezno upravno sodišče) vsaj glede uporabe člena 15 Delegirane uredbe št. 640/2014 in nedopustnosti naložitve upravne sankcije potrdilo.(18) Ker pa Sodišče v sodni praksi še ni dovolj jasno pojasnilo upoštevnih pravnih vprašanj, se je odločilo, da bo Sodišču na podlagi člena 267 PDEU v predhodno odločanje predložilo ti vprašanji:
1. Ali gre v okviru vloge za pomoč na žival v smislu člena 2(1), drugi pododstavek, točka 15, Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, ki je predložena za leto 2020 in ki zadeva dodelitev vezane podpore, za katero se v smislu člena 21(4) Uredbe (EU) št. 809/2014 uporabijo podatki iz računalniške zbirke podatkov za govedo, v primeru priglasitve, opravljene šele po izteku roka 15 dni po premiku živali (goveda) na pašnik v skladu s členom 2(2) in (4) Odločbe Komisije 2001/672/ES z dne 20. avgusta 2001 v povezavi s členom 7(2) Uredbe (ES) št. 1760/2000, za nepravilen vnos v računalniško zbirko podatkov za govedo, ki v skladu s členom 30(4)(c) Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 v okviru zadevne sheme pomoči ali ukrepa podpore ni relevanten za preverjanje izpolnjevanja pogojev za upravičenost, razen tistega iz člena 53(4) Uredbe (EU) št. 639/2014, tako da zadevne živali veljajo za neugotovljene šele tedaj, če je tak nepravilen vnos odkrit pri vsaj dveh pregledih v obdobju 24 mesecev?
2. Če je odgovor na prvo vprašanje nikalen:
ali se v smislu člena 15(1) in člena 34 Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014 pri vlogi za dodelitev vezane podpore, navedeni v prvem vprašanju, uporabijo upravne kazni, določene v Poglavju IV Delegirane uredbe (EU) št. 640/2014, če kmet premik živali na pašnik pisno priglasi pristojnemu organu v skladu s členom 2(2) in (4) Odločbe Komisije 2001/672/ES z dne 20. avgusta 2001 v povezavi s členom 7(1) in (2) Uredbe (ES) št. 1760/2000, pri čemer iz priglasitve izhaja, da je ta, kar zadeva rok 15 dni, v skladu s temi določbami prepozna, če vložnik ni bil predhodno obveščen o nameri pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, in ga organ tudi še ni obvestil o kakršni koli neskladnosti vloge za pomoč?
34. V postopku pred Sodiščem so pisna stališča glede teh dveh vprašanj predložili AMA, avstrijska vlada in Evropska komisija. Sodišče je v skladu s členom 76(2) Poslovnika odločilo, da se ustna obravnava ne opravi.
IV. Presoja
35. Predložitveno sodišče s prvim vprašanjem za predhodno odločanje v bistvu sprašuje, ali ima to, da kmet, ki predloži vlogo za dodelitev vezane podpore, ne izpolni obveznosti pravočasne priglasitve premika govedi, ki je predmet njegove vloge, na poletno pašo v gorskih območjih za posledico, da se za te živali šteje, da niso „ugotovljene“ v smislu člena 2(1), drugi pododstavek, točka 18, v povezavi s členom 30(4)(c) Delegirane uredbe št. 640/2014, in zato niso upravičene do podpore, tudi če je bila priglasitev naknadno opravljena in živali izpolnjujejo ostale pogoje za tako dodelitev (razdelek A).
36. Če bi se izkazalo, da živali niti ne veljajo za „ugotovljene“ niti niso upravičene do podpore, predložitveno sodišče z drugim vprašanjem za predhodno odločanje sprašuje, ali lahko pristojni organ poleg zmanjšanja vezane podpore naloži tudi (finančno) upravno sankcijo (razdelek B).
A. Prvo vprašanje za predhodno odločanje: upravičenost goveda, katerega premik na pašo v gorskih območjih je bil priglašen prepozno
37. Na prvi pogled je morda presenetljivo, da naj govedo, katerega premik na pašo v gorskih območjih sicer ni bil pravočasno priglašen pristojnemu organu, vendar je bilo predmet naknadne priglasitve in izpolnjuje ostale pogoje za dodelitev vezane podpore, ne bi bilo upravičeno do podpore. Kot bom pokazala v nadaljevanju, pa je to nujno zaradi jasnega besedila upoštevnih pravil za dodelitev pomoči (podrazdelek 1). Ta ugotovitev je po mojem mnenju upravičena tudi z vidika sistematike (podrazdelek 2) in ciljev (podrazdelek 3) teh pravil.
1. Neizpolnjevanje obveznosti priglasitve
38. Da je bil premik 12 glav goveda na pašo v gorskih območjih, ki se je zgodil že 9. maja 2020, priglašen šele po izteku 15-dnevnega roka, določenega v členu 2(4) Odločbe 2001/672, ni sporno. Poleg tega ni sporno, da je to govedo izpolnjevalo ostale pogoje za dodelitev vezane podpore, zlasti da je ta paša trajala 60 dni, kakor določa člen 13(4) uredbe o neposrednih plačilih iz leta 2015, pri čemer v zvezi s tem niso bili napovedani ali opravljeni pregledi na kraju samem.
39. Predložitveno sodišče sprašuje, ali je mogoče to govedo kljub prepozni priglasitvi šteti za „ugotovljene“ in zato upravičene živali v smislu opredelitve pojma iz člena 2(1), drugi pododstavek, točka 18, v povezavi s členom 30(4)(c) Delegirane uredbe št. 640//2014.
40. To na podlagi jasnega besedila teh določb ni mogoče.
41. V skladu s členom 2(1), drugi pododstavek, točka 18, Delegirane uredbe št. 640//2014 je „ugotovljena žival“ samo žival, ki izpolnjuje vse pogoje, določene v pravilih za dodelitev pomoči.
42. Člen 53(4) Delegirane uredbe št. 639/2014 državam članicam v zvezi s tem nalaga, da pri ukrepih podpore za govedo kot pogoj za upravičenost do podpore opredelijo zahteve za identifikacijo in registracijo živali iz Uredbe št. 1760/2000. Zato člen 13(1) uredbe o neposrednih plačilih iz leta 2015 določa, da se lahko prostovoljno vezano podporo dodeli le za govedo, ki je predmet premika na planino in ki je identificirano in registrirano v skladu z Uredbo št. 1760/2000. Na podlagi odstavka 2 tega člena pa je v skladu z zahtevami prava Unije govedo identificirano in registrirano v skladu z Uredbo št. 1760/2000 le, če je bil premik goveda na poletno pašo v gorskih območjih na podlagi člena 2(4) Odločbe 2001/672 v povezavi s členom 6(1a) uredbe o identifikaciji goveda iz leta 2008 pravočasno priglašen v računalniško zbirko podatkov za govedo.
43. Poleg tega je treba na podlagi člena 2(1), drugi pododstavek, točka 2(a), Delegirane uredbe št. 640/2014 za neizpolnjevanje šteti vsakršno nespoštovanje meril za upravičenost glede pogojev za dodelitev pomoči ali podpore. Tako neizpolnjevanje je nespoštovanje pogoja za upravičenost do podpore(19), to je pravilne registracije – vključno s pravočasno priglasitvijo – ki jo določa člen 7(1) Uredbe št. 1760/2000. To velja še toliko bolj, ker mora biti na podlagi člena 2(2) Odločbe 2001/672 na seznamu goveda, ki ga je treba pripraviti, za vsako glavo goveda med drugim naveden tudi „datum prihoda na pašnik“.
44. Na takem razumevanju temelji tudi člen 30(4)(c) Delegirane uredbe št. 640/2014. Na podlagi tega člena nepravilni vnosi v register, potne liste za živali ali računalniško zbirko podatkov za živali pomenijo primere neizpolnjevanja v zvezi s sistemom za identifikacijo in registracijo govedi. V uvodni izjavi 11 Uredbe (EU) 2016/1393(20), ki pojasnjuje ta (spremenjeni) člen, so kot primeri za nepravilne vnose izrecno navedeni vnosi glede spola, pasme, barve ali datuma. Vendar to, da je treba prepozne priglasitve in nepravilne vnose opredeliti kot primere neizpolnjevanja v smislu člena 2(1), drugi pododstavek, točka 2(a), Delegirane uredbe št. 640/2014, ne pomeni, da jih je treba obravnavati povsem enako glede njihovih pravnih posledic – zlasti naložitve upravnih sankcij (v zvezi s tem glej točko 47 in naslednje spodaj).
45. Glede na navedeno govedo, ki je bilo zaradi neizpolnjevanja obveznosti priglasitve priglašeno prepozno, načeloma velja za neugotovljeno v smislu člena 2(1), drugi pododstavek, točka 18, Delegirane uredbe št. 640/2014, in zato tudi ni upravičeno do podpore.
46. Ker pa je predložitveno sodišče podvomilo v to razlago, bom preizkusila, ali to razlago potrjuje sistematika ureditve, zlasti z vidika pravil, ki so določena za izvzetja. Za ta namen moram preučiti zlasti člen 30(4)(c) Delegirane uredbe št. 640/2014.
2. Neupoštevnost ali odprava neizpolnjevanja obveznosti priglasitve?
47. Prepozno priglašene živali bi bilo mogoče izjemoma kljub temu šteti za „ugotovljene“ in zato upravičene do podpore, če bi bilo treba prepozno priglasitev, s katero se krši člen 7(1) Uredbe št. 1760/2000 v povezavi s členom 2(2) in (4) Odločbe 2001/672, obravnavati povsem enako kot nepravilen vnos v smislu člena 30(4)(c) Delegirane uredbe št. 640/2014.
48. Na podlagi člena 30(4)(c) Delegirane uredbe št. 640/2014 je namreč posledica nepravilnih vnosov v register, potne liste za živali ali računalniško zbirko podatkov za živali, ki pa niso relevantni za preverjanje izpolnjevanja drugih pogojev za upravičenost v okviru zadevne sheme pomoči ali ukrepa podpore, da zadevna žival velja za neugotovljeno le, če so taki nepravilni vnosi odkriti pri vsaj dveh pregledih v obdobju 24 mesecev.
49. To pomeni, da lahko vlagatelj, če so izpolnjena ostala merila za upravičenost, še pozneje popravi neizpolnjevanje, ki temelji na (vsebinsko) nepravilnem vnosu v smislu člena 30(4)(c) Delegirane uredbe št. 640/2014, če to neizpolnjevanje ni odkrito pri vsaj dveh pregledih v zgoraj navedenem obdobju.
50. Predložitveno sodišče v zvezi s tem sprašuje, ali se lahko prepozno priglasitev premika goveda, ki izpolnjuje ostala merila za upravičenost, popravi pod enakimi pogoji kot siceršnji nepravilen vnos.
51. Argument za tako razumevanje bi bil lahko, da je prepozna, vendar vsebinsko pravilna priglasitev živali manj resno neizpolnjevanje kot nepravilen, torej vsebinsko napačen vnos spola, pasme ali barve živali, omenjen v uvodni izjavi 11 Uredbe 2016/1393(21). Poleg tega se lahko – kot sem navedla v točki 44 zgoraj – nepravilen vnos nanaša tudi na datum. Vendar v uvodni izjavi 11 ni podrobneje navedeno, ali bi bil lahko tak datum tudi datum premika goveda na drug kraj. Kot sem omenila že v točki 43, mora seznam podatkov, ki jih je treba priglasiti za vsako glavo goveda, ki ga je treba pripraviti na podlagi člena 2(2) Odločbe 2001/672, po drugi strani zajemati tudi „datum prihoda na pašnik“.
52. Kot navaja tudi Komisija, se mi kljub temu zdi, da vsebinsko nepravilnega vnosa glede živali in prepozne priglasitve njihovega premika v okviru člena 30(4)(c) Delegirane uredbe št. 640/2014 v pravnem smislu ni mogoče obravnavati povsem enako. To izhaja tudi iz smisla in namena obveznosti priglasitve in roka za priglasitev, katerih namen je zagotoviti popolno sledljivost lokacije zadevnih živali (podrobneje v zvezi s tem točka 58 in naslednje spodaj).
53. Po eni strani prepozna, najprej torej sploh neopravljena priglasitev premika živali na drugo lokacijo brez nadaljnje obravnave ni primerljiva s pravočasno opravljenim, vendar vsebinsko nepravilnim vnosom. To načeloma velja tudi za nepravilen vnos datuma, na primer točnega datuma rojstva teleta, zlasti ker se ta ne nanaša nujno na lokacijo živali oziroma se z njim ne zbuja dvom v učinkovit nadzor nad njihovo lokacije. Načeloma na to ugotovitev ne vpliva, da člen 2(2) Odločbe 2001/672 določa, da je treba za vsako glavo goveda priglasiti „datum prihoda na pašnik“. Drugače kot v primeru pravočasnega, vendar nepravilnega vnosa takega datuma namreč v primeru prepozne priglasitve premika goveda po izteku roka za priglasitev v registru sploh ni vnosa o datumu prihoda in kraju prihoda, ki bi zagotovila sledljivost, ki se zahteva v uvodni izjavi 3 Odločbe 2001/672.(22)
54. Po drugi strani se s prepozno priglasitvijo samo za naprej odpravi napaka, ki se je v časovnem smislu in glede na zahtevano stalno sledljivost lokacije zadevne živali dejansko ne more več popraviti. S prepozno priglasitvijo namreč ni mogoče retroaktivno spremeniti tega, da pristojni organi od premika živali do te priglasitve niso poznali ali mogli ugotoviti pravilne lokacije živali, čeprav bi ob izteku roka za priglasitev morali imeti to možnost. Zato lahko taka napaka vpliva tudi na učinkovit nadzor nad minimalnim obdobjem paše te živali na neki lokaciji.
55. To pomeni, da dejstvo, da je 12 zadevnih živali in kmetija TF z izjemo pravočasne priglasitve premika teh živali izpolnjevalo vsa ostala merila za upravičenost, ne spremeni tega, da organi od datuma neizpolnjevanja obveznosti priglasitve oziroma od poteka roka za priglasitev niso mogli ugotoviti in preveriti njihove lokacije, čeprav bi morali imeti to možnost. Kot je razvidno iz uvodne izjave 30 in člena 34 Delegirane uredbe št. 640/2014, se zakonodajalec Unije v takem primeru odpoveduje zgolj naložitvi upravne sankcije, ne pa tudi zmanjšanju vezane podpore; nepravilen vnos in neopravljen vnos se obravnavata enako samo za ta namen (podrobneje v zvezi s tem točka 69 in naslednje spodaj).
56. Neizpolnjevanja obveznosti priglasitve in nespoštovanja roka za priglasitev tako ni mogoče obravnavati enako kot „nepravilen vnos“ v smislu člena 30(4)(c) Delegirane uredbe št. 640/2014, ki ga je pozneje še mogoče popraviti. Zato prizadete živali veljajo za neugotovljene v smislu člena 2(1), drugi pododstavek, točka 18, te uredbe.
57. Določba člena 53(4) Delegirane uredbe št. 639/2014(23) o izjemi, ki je prav tako omenjena v členu 30(4)(c) Delegirane uredbe št. 640/2014, v tem primeru ni upoštevna. V skladu s to določbo države članice sicer načeloma lahko štejejo, da je žival upravičena do podpore tudi, če so zahteve za identifikacijo in registracijo izpolnjene od poznejšega datuma, ki ga določijo države članice, torej po izteku roka za priglasitev, in so ta datum Komisiji sporočile do 15. septembra 2015.(24) Vendar predložitveno sodišče le omenja to določbo, ne da bi pojasnilo, ali je avstrijski zakonodajalec sploh izkoristil to možnost, in ne da bi spraševalo po njeni razlagi. Če pa bi se izkazalo, da taka nacionalna ureditev obstaja, kar mora preveriti predložitveno sodišče, ne bi bilo mogoče izključiti, da se s prepozno priglasitvijo vendarle lahko odpravi neizpolnjevanje obveznosti priglasitve.
3. Cilji Uredbe št. 1760/2000 in Odločbe 2001/672 ter delegiranih uredb št. 639/2014 in 640//2014
58. Cilji upoštevne zakonodaje potrjujejo, da prepozno priglašenih živali načeloma ni mogoče šteti niti za ugotovljene niti za upravičene do podpore. S strogimi zahtevami glede pravočasne priglasitve lokacije živali se namreč po eni strani zagotavlja visoka raven varovanja javnega zdravja, po drugi strani pa se z njimi ščiti finančne interese Unije.
59. Cilj Uredbe št. 1760/2000 je izboljšati zaupanje potrošnikov v kakovost govejega mesa, ohraniti visoko raven javnega zdravja in okrepiti trajno stabilnost trga z govejim mesom.(25) Za to določen sistem identifikacije in registracije temelji med drugim na tem, da države članice vzpostavijo nacionalne računalniške baze podatkov o govedu, ki vsebujejo identiteto živali, vsa kmetijska gospodarstva na nacionalnem ozemlju in vse premike živali. Ta sistem mora biti v vsakem trenutku popolnoma učinkovit, tako da lahko pristojni organ ob vsakem času določi lokacijo katerega koli goveda in da lahko v primeru epizootskih bolezni v najkrajšem možnem času ugotovi izvor živali ter nemudoma sprejme ustrezne ukrepe za zaščito javnega zdravja.(26) Zaradi tega mora imetnik živali na podlagi člena 7(1) Uredbe št. 1760/2000 v povezavi s členom 2(4) Odločbe 2001/672 med drugim pristojnim organom poročati o vseh premikih.(27) S členom 13 uredbe o neposrednih plačilih iz leta 2015, členoma 21 in 22 horizontalne uredbe SKP in členom 6 uredbe o identifikaciji goveda iz leta 2008 se te zahteve uresničujejo v nacionalnem pravu.
60. Sodišče je v zvezi s temi cilji že presodilo, da je člen 7(1) Uredbe št. 1760/2000 kogentna določba, ki natančno opisuje obseg obveznosti poročanja, ki jo imajo imetniki živali, in natančno določa rok, ki ga imajo ti imetniki za izpolnitev navedene obveznosti. Na podlagi tega je zaključilo, da morajo imetniki živali (obvezno) spoštovati ta rok.(28) Nazadnje je ugotovilo, da je posledica nespoštovanja roka za posredovanje obvestila v računalniško bazo podatkov glede premika goveda, ki je določen v členu 7(1), druga alinea, Uredbe št. 1760/2000, neupravičenost do klavne premije za navedeno govedo.(29)
61. Kogentna narava obveznosti spoštovanja rokov za priglasitev torej temelji na cilju zagotoviti učinkovitost sistema identifikacije in registracije goveda in predvsem pristojnim organom omogočiti, da lahko ob vsakem času določijo lokacijo katerega koli goveda.(30)
62. Kot sem omenila v točkah 12 in 42 zgoraj, morajo države članice poleg tega na podlagi člena 53(1) in (4) Delegirane uredbe št. 639/2014 v skladu z okvirom iz Uredbe (EU) št. 1307/2013 in pogoji, določenimi v tej delegirani uredbi, določiti merila za upravičenost. Med ta merila pri ukrepih vezane podpore za govedo spadajo zahteve za identifikacijo in registracijo živali iz Uredbe št. 1760/2000. Kot izhaja iz uvodne izjave 74 Delegirane uredbe št. 639/2014, je tudi ta obveznost namenjena uresničitvi cilja – ki ga nadzira Komisija – da države članice pri oblikovanju podpornih ukrepov spoštujejo zahteve o skladnosti in nekumulaciji podpore ter najvišji odstotek nacionalne zgornje meje, kot je navedeno v členu 53 Uredbe (EU) št. 1307/2013, in povezane skupne zneske. Z drugimi besedami, cilj je tudi preprečiti, da bi se lahko za isto glavo goveda v letu zahtevka večkrat zahtevalo in dodelilo vezano podporo.(31) Tudi zato morajo imeti pristojni organi ob vsakem času možnost določiti identiteto in lokacijo goveda. To velja brez poseganja v možne izjeme, ki jih lahko država članica na podlagi člena 53(4) Delegirane uredbe št. 639/2014 določi za prepozno priglasitev dogodka v zvezi z živalmi.(32)
63. V skladu s temi cilji je treba določbe o registraciji in s tem tudi roke za priglasitev živali razlagati restriktivno. Zato neizpolnjevanja obveznosti pravočasne priglasitve premika živali na drugo lokacijo ni več mogoče odpraviti.
64. Glede na navedeno prepozno priglašeno govedo velja za neugotovljeno in načeloma ni upravičeno do podpore. Zaradi tega je treba na prvo vprašanje za predhodno odločanje odgovoriti nikalno, potreben pa je tudi odgovor na drugo vprašanje za predhodno odločanje.
B. Drugo vprašanje za predhodno odločanje: dopustnost upravne sankcije za prepozno priglašene živali, ki pa izpolnjujejo ostala merila za upravičenost
65. Predložitveno sodišče z drugim vprašanjem za predhodno odločanje sprašuje, ali lahko pristojni organ poleg tega, da ne dodeli vezane podpore, naloži tudi (finančno) upravno sankcijo.
66. V obravnavanem primeru niso sporni niti pogoji za upravno sankcijo, ki jo je AMA naložil na podlagi člena 31 Delegirane uredbe št. 640/2014, niti njen izračun.
67. Vendar se predložitveno sodišče glede na to, da je TF naknadno priglasil premik zadevnih 12 glav goveda na pašo v gorskih območjih, sprašuje, ali je dopustno naložiti upravno sankcijo oziroma ali je ta sorazmerna.
68. Razlog za tako nedopustnost bi bil lahko člen 15(1) v povezavi s členom 34 Delegirane uredbe št. 640/2014.
69. Na podlagi člena 15(1) te uredbe se upravne kazni ne uporabijo za del vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo, za katerega upravičenec pisno obvesti pristojni organ, da je vloga za pomoč ali zahtevek za plačilo nepravilen ali da je postal nepravilen po vložitvi, pod pogojem, da upravičenec ni bil obveščen o nameri pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, in da organ upravičenca še ni obvestil o kakršni koli neskladnosti vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo.
70. Člen 34 Delegirane uredbe št. 640/2014 določa, da se člen 15 te uredbe v zvezi s prijavljenimi živalmi uporablja za napake in opustitve v zvezi z vnosi v računalniško zbirko podatkov za živali, vnesene od trenutka predložitve vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo.
71. V skladu z dejanskim stanjem, predstavljenim v predložitvenem sklepu, je bilo 12 glav goveda, katerih premik je bil priglašen prepozno, identificiranih že v zbirni vlogi za dodelitev vezane podpore, kar pomeni, da so bile to „prijavljene živali“(33) v smislu člena 2(1), drugi pododstavek, točka 16, Delegirane uredbe št. 640/2014. Zato se od trenutka predložitve te zbirne vloge zaradi širitve področja uporabe člena 15(1) te uredbe, ki jo določa člen 34, ostali pogoji in pravne posledice te zbirne vloge uporabljajo tudi za opustitve v zvezi z vnosi v računalniško zbirko podatkov za živali.(34) Da gre pri – glede na člen 7(1) Uredbe št. 1760/2000 v povezavi s členom 2(4) Odločbe 2001/672 – nepravočasni priglasitvi premika prizadetega goveda na poletno pašo v gorskih območjih za tako opustitev, ni nobenega dvoma.
72. Dejstvo, da člen 15(1) Delegirane uredbe št. 640/2014 v skladu s svojim besedilom zajema le naknadno pisno obvestilo o podatkih iz vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo, ki so nepravilni ali so postali nepravilni po vložitvi, torej ni pomembno. Kot meni tudi predložitveno sodišče, se namreč na podlagi člena 34 te uredbe področje uporabe te določbe o izjemi širi tudi na naknadni popravek neopravljenega vnosa podatkov v zvezi z živalmi v računalniško zbirko podatkov za živali. Sem spada tudi prepozna priglasitev premika goveda na poletno pašo v gorskih območjih.
73. Poleg tega je pogoj za možnost popravka na podlagi člena 15(1) Delegirane uredbe št. 640/2014 ta, da upravičenec še ni bil obveščen o nameri pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, in da organ upravičenca ni obvestil o kakršni koli neskladnosti vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo. S tem naj bi se zagotovilo, da imetnik živali avtonomno in prostovoljno opravi naknadni popravek. V obravnavanem primeru ni sporno, da takega uradnega obvestila, zaradi katerega bi se zdelo, da ta popravek ni bil opravljen prostovoljno, ni bilo.
74. Glede na navedeno se v obravnavanem primeru na podlagi člena 34 v povezavi s členom 15(1) Delegirane uredbe št. 640/2014 zaradi prepozne priglasitve premika prizadetega goveda na gorsko pašo, ki pa je bila naknadno opravljena, ne sme naložiti upravne sankcije. Zato vprašanje, ali bi bila taka upravna sankcija sorazmerna, ni več bistveno.
75. Ta ugotovitev ni v nasprotju s predlaganim odgovorom na prvo vprašanje za predhodno odločanje.
76. Po eni strani se je namreč zakonodajalec Unije v členu 34 Delegirane uredbe št. 640/2014 namerno odločil, da se zaradi uporabe izvzetja iz naložitve upravnih sankcij iz člena 15(1) te uredbe opustitve vnosa podatkov v zvezi z živalmi v računalniško zbirko podatkov za živali obravnavajo enako kot (vsebinsko) nepravilni vnosi („napake in opustitve“) in se jih, če imetnik živali pozneje prostovoljno opravi popravek, ne sme sankcionirati. Po drugi strani gre v obeh primerih za neizpolnjevanje meril za upravičenost, zaradi katerega se načeloma zmanjša zaprošena vezana podpora, dodatno pa se ne naloži še upravne sankcije.
77. Razlog za to je, da se s tem, da se ne prizna ali da se zmanjša pravico do vezane podpore za govedo, katerega premik je bil priglašen prepozno, dovolj spodbuja vlagatelje k spoštovanju upoštevnih meril za upravičenost, vključno z obveznostjo priglasitve, da ni treba naložiti še upravne sankcije. To velja še toliko bolj, če je bila naknadna priglasitev vsebinsko pravilna(35) in so bila ostala merila za upravičenost izpolnjena.
V. Predlog
78. Glede na navedeno Sodišču predlagam, naj na vprašanji za predhodno odločanje, ki ju je predložilo Verwaltungsgerichtshof (vrhovno upravno sodišče, Avstrija), odgovori:
1. Člen 2(1), drugi pododstavek, točka 2(a) in točka 18, in člen 30(4)(c) Delegirane uredbe št. 640/2014 je treba razlagati tako, da v primeru prepozne priglasitve premika govedi na poletno pašo v gorskih območjih, s katero se krši člen 7(1) Uredbe št. 1760/2000 v povezavi s členom 2(4) Odločbe 2001/672, zadevne živali ne veljajo niti za ugotovljene niti niso upravičene do podpore.
2. Člen 15(1) in člen 34 Delegirane uredbe št. 640/2014 je treba razlagati tako, da je upravna sankcija nedopustna, če upravičenec tako prepozno priglasitev premika goveda na poletno pašo v gorskih območjih, ki je prijavljeno v smislu člena 2(1), drugi pododstavek, točka 16, te delegirane uredbe oziroma identificirano v vlogi za pomoč ter izpolnjuje ostala merila za upravičenost, naknadno popravi; to velja le, če upravičenec ni bil obveščen o nameri pristojnega organa, da izvede pregled na kraju samem, in če organ upravičenca ni obvestil o kakršni koli neskladnosti vloge za pomoč ali zahtevka za plačilo.