SODBA SODIŠČA (deveti senat)
z dne 6. junija 2024(*)
„Predhodno odločanje – Okolje – Direktiva 2003/87/ES – Priloga I, točka 5 – Onesnaževanje zraka – Sistem za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov – Izključitev enot za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov – Upoštevnost namena sežiganja“
V zadevi C‑166/23,
katere predmet je predlog za sprejetje predhodne odločbe na podlagi člena 267 PDEU, ki ga je vložilo Svea hovrätt, Mark- och miljööverdomstolen (višje sodišče v Stockholmu, oddelek za nepremičninske in okoljske zadeve, Švedska), z odločbo z dne 15. marca 2023, ki je na Sodišče prispela 17. marca 2023, v postopku
Naturvårdsverket
proti
Nouryon Functional Chemicals AB,
SODIŠČE (deveti senat),
v sestavi O. Spineanu-Matei, predsednica senata, J.-C. Bonichot (poročevalec) in S. Rodin, sodnika,
generalna pravobranilka: T. Ćapeta,
sodni tajnik: A. Calot Escobar,
na podlagi pisnega postopka,
ob upoštevanju stališč, ki so jih predložili:
– za poljsko vlado B. Majczyna, agent,
– za Evropsko komisijo P. Carlin, B. De Meester in G. Wils, agenti,
na podlagi sklepa, sprejetega po opredelitvi generalne pravobranilke, da bo v zadevi razsojeno brez sklepnih predlogov,
izreka naslednjo
Sodbo
1 Predlog za sprejetje predhodne odločbe se nanaša na razlago točke 5 Priloge I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 7, str. 631), kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018 (UL 2018, L 76, str. 3) (v nadaljevanju: Direktiva 2003/87).
2 Ta predlog je bil vložen v okviru spora med Naturvårdsverket (agencija za varstvo okolja, Švedska) (v nadaljevanju: agencija) in švedsko družbo Nouryon Functional Chemicals AB (v nadaljevanju: Nouryon) glede odločbe te agencije, s katero je bilo družbi Nouryon odrejeno, naj dopolni svoj načrt spremljanja emisij toplogrednih plinov.
Pravni okvir
Pravo Unije
Direktiva 2003/87
3 V uvodni izjavi 25 Direktive 2003/87 je navedeno:
„Politike in ukrepe je treba izvajati na ravni države članice in Skupnosti v vseh sektorjih gospodarstva Evropske unije, ne le v industriji in energetiki, da bi se emisije znatno zmanjšale. […]“
4 Člen 1 te direktive, naslovljen „Predmet“, določa:
„Ta direktiva vzpostavlja sistem trgovanja s pravicami do emisij toplogrednih plinov v Uniji (v nadaljnjem besedilu ‚EU ETS‘), da bi pospešila zmanjšanje emisij toplogrednih plinov na stroškovno in ekonomsko učinkovit način.“
5 Člen 2 navedene direktive, naslovljen „Področje uporabe“, določa:
„1. Ta direktiva se uporablja za emisije iz dejavnosti, naštetih v Prilogi I, in toplogredne pline, naštete v Prilogi II.
2. Ta direktiva se uporablja brez poseganja v kakršne koli zahteve na podlagi Direktive [Sveta 96/61/ES z dne 24. septembra 1996 o celovitem preprečevanju in nadzorovanju onesnaževanja (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 3, str. 80)].
[…]“
6 Člen 3(e) Direktive 2003/87 opredeljuje „napravo“ kot „nepremično tehnično enoto, kjer poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki se izvajajo na tem mestu in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje okolja“.
7 Člen 4 te direktive določa:
„Države članice zagotovijo, da od 1. januarja 2005 nobena naprava ne izvaja nobene dejavnosti iz Priloge I, ki povzroča emisije, določene za to dejavnost, razen če ima njegov upravljavec dovoljenje za emisijo toplogrednih plinov, ki ga je izdal pristojni organ v skladu s členoma 5 in 6, ali če je naprava izključena iz EU ETS na podlagi člena 27. To se uporablja tudi za naprave iz člena 24.“
8 Člen 6 navedene direktive določa:
„1. Pristojni organ izda dovoljenje za emisije toplogrednih plinov, s katerim se dovoli izpuščanje toplogrednih plinov iz celotne naprave ali njenega dela, če mu je bilo zadovoljivo dokazano, da je upravljavec zmožen spremljati emisije in o njih poročati.
Dovoljenje za emisije toplogrednih plinov lahko zajema eno ali več naprav na istem kraju, ki jih upravlja isti upravljavec.
2. Dovoljenja za emisije toplogrednih plinov vsebujejo naslednje:
(a) ime in naslov upravljavca;
(b) opis dejavnosti in emisij iz naprave;
(c) načrt spremljanja, ki izpolnjuje zahteve iz aktov iz člena 14. Države članice upravljavcem dovolijo, da posodobijo načrt spremljanja, ne da bi spreminjali dovoljenje. Upravljavci predložijo pristojnim organom vse posodobljene načrte spremljanja v odobritev;
(d) zahteve za poročanje; in
(e) obveznost, da upravljavec naprave v štirih mesecih po koncu koledarskega leta preda količino pravic, ki niso pravice izdane v skladu s Poglavjem II, ki ustreza skupnim emisijam naprave v koledarskem letu, preverjenim v skladu s členom 15.“
9 Člen 14 iste direktive določa:
„1. [Evropska] [k]omisija sprejme izvedbene akte o podrobnih ureditvah za spremljanje in poročanje o emisijah […], ki morajo temeljiti na načelih za spremljanje in poročanje, določenih v Prilogi IV, ter zahtevah, določenih v odstavku 2 tega člena. […]
[…]
3. Države članice zagotovijo, da vsak upravljavec naprave […] spremlja in poroča pristojnemu organu o emisijah iz te naprave […] v vsakem koledarskem letu po koncu tega leta v skladu z akti iz odstavka 1.
[…]“
10 Točka 5 Priloge VI k Direktivi 2003/87 določa:
„Če je prag zmogljivosti katere koli dejavnosti iz te priloge v napravi presežen, se vse enote, v katerih izgorevajo goriva, razen enot za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov, vključijo v dovoljenje za emisije toplogrednih plinov.“
11 Priloga I k Direktivi 2003/87 vsebuje tudi preglednico vrst dejavnosti, za katere se ta direktiva uporablja. Med njimi sta ti dejavnosti, in sicer prva in triindvajseta dejavnost:
„Izgorevanje goriv v napravah s skupno nazivno vhodno toplotno močjo nad 20 MW (razen v napravah za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov) […]
Proizvodnja voluminoznih organskih kemikalij s krekingom, reformingom, delno ali polno oksidacijo ali s podobnimi procesi s proizvodno zmogljivostjo nad 100 ton na dan“.
Izvedbena uredba (EU) 2018/2066
12 Člen 5, prvi odstavek, Izvedbene uredbe Komisije (EU) 2018/2066 z dne 19. decembra 2018 o spremljanju emisij toplogrednih plinov in poročanju o njih v skladu z Direktivo 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta ter spremembi Uredbe Komisije (EU) št. 601/2012 (UL L 2018, L 334, str. 1) določa:
„Spremljanje in poročanje je popolno ter zajema vse emisije iz proizvodnih postopkov in emisije iz izgorevanja goriv iz vseh virov emisij in tokov vira, ki spadajo med dejavnosti iz Priloge I k Direktivi 2003/87/ES in druge ustrezne dejavnosti, vključene v skladu s členom 24 navedene direktive, ter vse toplogredne pline, določene za navedene dejavnosti, brez dvojnega štetja.“
13 Člen 11(1), prvi pododstavek, te uredbe določa:
„Vsak upravljavec ali operater zrakoplova spremlja emisije toplogrednih plinov na podlagi načrta za spremljanje, ki ga odobri pristojni organ v skladu s členom 12 ob upoštevanju narave in delovanja naprave ali letalske dejavnosti, za katero se uporablja.“
14 Člen 14(2)(e) navedene uredbe določa:
„Upravljavec […] spremeni načrt za spremljanje vsaj v vseh naslednjih primerih:
[…]
(e) če načrt za spremljanje ni skladen z zahtevami te uredbe in pristojni organ od upravljavca […] zahteva spremembo tega načrta“.
Direktiva 96/61
15 V uvodni izjavi 8 Direktive 96/61 je navedeno:
„ker je cilj celostnega pristopa k nadzorovanju onesnaževanja, ob upoštevanju ravnanja z odpadki, preprečevati emisije v zrak, vodo ali tla, če je to izvedljivo, če pa ni, je treba emisije zmanjšati na najmanjšo možno raven, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote“.
16 Člen 3 te direktive določa:
„Države članice sprejmejo potrebne ukrepe, da lahko pristojni organi zagotovijo tak način delovanja obratov, da:
[…]
(c) se prepreči nastajanje odpadkov v skladu z Direktivo Sveta 75/442/EGS z dne 15. julija 1975 o odpadkih [(UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 15, zvezek 1, str. 23)]; če so odpadki nastali, se predelajo ali, če to tehnično in ekonomsko ni mogoče, se odstranijo brez vpliva ali z zmanjšanjem vpliva na okolje;
[…]“
Švedsko pravo
17 Člen 1 iz poglavja 3 förordningen (2020:1180) om vissa utsläpp av växthusgaser (uredba (2020:1180) o nekaterih emisijah toplogrednih plinov, v nadaljevanju: švedska uredba) določa:
„Iz naprav, v katerih se izvajajo dejavnosti iz priloge, je brez dovoljenja prepovedano izpuščati toplogredne pline.“
18 Člen 5 iz poglavja 3 švedske uredbe določa:
„Upravljavec, ki želi zaprositi za dovoljenje za emisije toplogrednih plinov, mora prošnjo predložiti [agenciji].
Prošnja vsebuje: […]
3. načrt za spremljanje.“
19 Navodilo št. 4 iz priloge k švedski uredbi določa:
„Kadar naprava preseže prag zmogljivosti, določen za katero koli dejavnost, opisano v točkah od 1 do 28 oddelka ‚Opis dejavnosti‘, se v dovoljenje za emisije toplogrednih plinov vključijo vse enote za izgorevanje goriv, razen enot za sežiganje nevarnih ali gospodinjskih odpadkov.“
20 V členu 6 lagen (2020:1173) om vissa utsläpp av växthusgaser (zakon (2020:1173) o nekaterih emisijah toplogrednih plinov, v nadaljevanju: švedski zakon) je načrt za spremljanje opredeljen kot „pisni opis v skladu s členom 12 uredbe o spremljanju in poročanju“. V skladu z isto določbo „uredba o spremljanju in poročanju“ pomeni Izvedbeno uredbo 2018/2066.
Spor o glavni stvari in vprašanja za predhodno odločanje
21 Družba Nouryon s sedežem v Stenungsundu (Švedska) proizvaja voluminozne organske kemikalije. Količina proizvodnje presega sto ton na dan.
22 Ta dejavnost se opravlja na podlagi dovoljenja, izdanega leta 2004 v skladu z miljöbalken (okoljski zakonik). V proizvodnem procesu nastajajo nevarni odpadki v obliki odpadne vode iz industrijskega procesa.
23 V skladu z začasno določbo iz tega dovoljenja mora družba takšno vodo predelati v sežigalnici ali pa mora biti takšna voda prečiščena v drugi odobreni napravi za nevarne odpadke. Družba Nouryon se je odločila, da bo odpadno vodo predelovala v sežigalnici naprave v Stenungsundu. Ta naprava je zgrajena tako, da je onesnažena voda po cevi speljana neposredno iz tistega dela naprave, v katerem poteka proizvodnja kemikalij, do sežigalnice.
24 Sežigalnica se uporablja skoraj izključno za sežig odpadne vode, ki nastane med proizvodnim procesom, kar je skupaj približno 40.000 ton na leto. Ker je energijska vsebnost vode zanemarljiva, se sežig izvaja z dodajanjem gorljivega plina. Energija, ki nastane pri sežigu, se nato rekuperira v obliki pare, ki se uporabi v proizvodnem procesu. Vendar se večji del energije za proizvodnjo pridobi iz industrijskega kotla. Za sežigalnico je bilo leta 2017 dobavljenih 4289 ton gorljivega plina, kar ustreza 245 teradžulom, 182 teradžulov pa je bilo rekuperiranih. V istem letu je izgorevanje gorljivega plina v industrijskem kotlu ustrezalo približno 726 teradžulom (približno 14.069 ton). Sežigalnica v ozračje po podatkih družbe Nouryon izpušča približno 11.500 ton ogljikovega dioksida na leto, po podatkih agencije pa 17.000 ton.
25 Naprava ima poleg tega posebno dovoljenje za emisije toplogrednih plinov v okviru EU ETS.
26 Agencija je ugotovila, da sežigalnica nevarnih odpadkov ni bila navedena v načrtu za spremljanje naprave v Stenungsundu in da emisije toplogrednih plinov iz te sežigalnice zato niso bile vključene v skupne emisije iz te naprave.
27 Agencija je zato družbi Nouryon naložila, naj predloži dodaten načrt za spremljanje, ki bo vključeval sežigalnico. Trdila je, da mora dovoljenje za napravo zajemati vse enote, ki jo sestavljajo.
28 Družba Nouryon je zoper odredbo agencije vložila tožbo pri Nacka tingsrätt – Mark- och miljödomstolen (sodišče prve stopnje v Nacki, oddelek za nepremičninske in okoljske zadeve, Švedska), v kateri je trdila, da v skladu s točko 5 Priloge I k Direktivi 2003/87 enota za sežiganje nevarnih odpadkov ne sme biti vključena v EU ETS, ne glede na to, ali je sestavni del naprave, ki je vključena v ta sistem. To sodišče je te trditve sprejelo in odredbo agencije odpravilo.
29 Agencija se je pri Svea hovrätt, Mark- och miljööverdomstolen (višje sodišče v Stockholmu, oddelek za nepremičninske in okoljske zadeve, Švedska), zoper to sodbo pritožila. Zadnjenavedeno sodišče se sprašuje, ali za zadevno sežigalnico velja izjema iz točke 5 Priloge I k Direktivi 2003/87.
30 V teh okoliščinah je Svea hovrätt, Mark- och miljööverdomstolen (višje sodišče v Stockholmu, oddelek za nepremičninske in okoljske zadeve), prekinilo odločanje in Sodišču v predhodno odločanje predložilo ta vprašanja:
„1. Ali se izvzetje za enote za sežiganje nevarnih odpadkov iz točke 5 Priloge I k Direktivi [2003/87] – v skladu s katero se vse enote, v katerih izgorevajo goriva, razen enot za sežiganje nevarnih odpadkov, vključijo v dovoljenje za emisije toplogrednih plinov – uporabi za vse enote, v katerih se sežigajo nevarni odpadki, ali pa mora obstajati kakšen opredelitveni dejavnik, da se izvzetje lahko uporabi? Če je takšen dejavnik potreben, ali je torej za uporabo izvzetja odločilen namen enote ali pa so lahko upoštevni tudi drugi dejavniki?
2. Če je za presojo odločilen namen enote, ali se izvzetje vseeno uporabi za enoto, v kateri se sežigajo nevarni odpadki, vendar njen glavni namen ni sežig?
3. Če se izvzetje uporabi samo za enoto, katere glavni namen je sežig nevarnih odpadkov, katera merila se uporabijo pri presoji namena?
4. Če je pri presoji odločilno, ali se enota šteje za sestavni del dejavnosti v napravi, za katero je v skladu z Direktivo [2003/87] potrebno dovoljenje – na primer, kot je določeno v razdelku 3.3.3 smernic Komisije – katere zahteve se določijo za to, da se enota šteje za sestavni del naprave? Ali se na primer lahko zahteva, da brez enote proizvodnja ni mogoča ali ni dovoljena (glej smernice Komisije, stran 14, opomba 14), ali pa je lahko dovolj, da je enota tehnično povezana z napravo in sprejema nevarne odpadke le iz te naprave?“
Vprašanja za predhodno odločanje
31 Predložitveno sodišče z vprašanji, ki jih je treba obravnavati skupaj, v bistvu sprašuje, ali je treba točko 5 Priloge I k Direktivi 2003/87 razlagati tako, da so vse enote za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov izključene s področja uporabe te direktive, vključno s tistimi, ki so vključene v napravo, ki spada na to področje, in katerih namen ni zgolj sežiganje teh odpadkov.
32 V zvezi s tem je treba najprej opozoriti, da je cilj Direktive 2003/87 vzpostavitev sistema za trgovanje s pravicami do emisije, ki je namenjen zmanjšanju emisij toplogrednih plinov v ozračje na raven, s katero bo preprečeno nevarno antropogeno poseganje v podnebni sistem, in katerega končni cilj je varstvo okolja (sodba z dne 16. decembra 2021, Apollo Tyres (Hungary), C‑575/20, EU:C:2021:1024, točka 24 in navedena sodna praksa).
33 Člen 2(1) Direktive 2003/87 določa, da področje uporabe navedene direktive zajema emisije, ki izhajajo iz dejavnosti, naštetih v njeni prilogi I, in toplogredne pline, naštete v njeni prilogi II, med katere med drugim spada ogljikov dioksid (sodba z dne 16. decembra 2021, Apollo Tyres (Hungary), C‑575/20, EU:C:2021:1024, točka 25 in navedena sodna praksa).
34 V skladu s členom 4 Direktive 2003/87 „[d]ržave članice zagotovijo, da od 1. januarja 2005 nobena naprava ne izvaja nobene dejavnosti iz Priloge I, ki povzroča emisije, določene za to dejavnost, razen če ima njegov upravljavec dovoljenje za emisijo toplogrednih plinov, ki ga je izdal pristojni organ v skladu s členoma 5 in 6, ali če je naprava izključena iz EU ETS na podlagi člena 27. […]“
35 Člen 3(e) te direktive opredeljuje napravo kot „nepremično tehnično enoto, kjer poteka ena ali več dejavnosti, ki so navedene v Prilogi I, in katere koli z njimi neposredno povezane dejavnosti, ki so tehnično povezane z dejavnostmi, ki se izvajajo na tem mestu in bi lahko vplivale na emisije in onesnaževanje okolja“.
36 Med dejavnostmi iz te priloge I je „[p]roizvodnja voluminoznih organskih kemikalij s krekingom, reformingom, delno ali polno oksidacijo ali s podobnimi procesi s proizvodno zmogljivostjo nad 100 ton na dan“.
37 Za napravo družbe Nouryon, ki proizvaja voluminozne organske kemikalije, je treba za to pridobiti dovoljenje.
38 Ta naprava vključuje sežigalnico, namenjeno sežiganju odpadne vode iz industrijskega procesa. Oprema zato izpušča ogljikov dioksid. Energija, ki nastane pri sežigu, se rekuperira v obliki pare za proizvodni proces.
39 Ker je ta sežigalnica tehnično povezana z dejavnostmi, ki se izvajajo na lokaciji Stenungsund, in lahko vpliva na emisije, je torej del naprave v smislu člena 3(e) Direktive 2003/87.
40 Spor o glavni stvari se nanaša na vprašanje, ali mora biti ta sežigalnica zajeta z dovoljenjem tako kot preostanek naprave na podlagi Direktive 2003/87 ali pa zanjo dovoljenje na podlagi izjeme iz točke 5 Priloge I k tej direktivi ni potrebno. Zato predložitveno sodišče meni, da je rešitev tega spora odvisna od razlage te določbe.
41 Točka 5 Priloge I k Direktivi 2003/87 določa, da „[č]e je prag zmogljivosti katere koli dejavnosti iz te priloge v napravi presežen, se vse enote, v katerih izgorevajo goriva, razen enot za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov, vključijo v dovoljenje za emisije toplogrednih plinov.“
42 V skladu z razlago Komisije iz njenih „Smernic za razlago Priloge I k Direktivi EU ETS“, sprejetih 18. marca 2010, za izključitev s področja uporabe Direktive 2003/78 ni dovolj, da enota sežiga nevarne ali komunalne odpadke. Komisija meni, da je poleg tega potrebno, da po eni strani enota za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov ni del naprave, katere dejavnost je navedena v Prilogi I k tej direktivi, in da je po drugi strani sežiganje takih odpadkov njen bistveni namen.
43 Zato po mnenju Komisije enota za sežiganje nevarnih odpadkov, katere proizvedena toplota se rekuperira in služi delovanju naprave, ki spada na področje uporabe točke 5 Priloge I k Direktivi 2003/87, ni izključena s tega področja uporabe.
44 Vendar taka razlaga ni podprta z metodami jezikovne, sistematične in namenske razlage, ki jih Sodišče običajno uporablja.
45 Prvič, glede jezikovne razlage točke 5 Priloge I k Direktivi 2003/87 je treba poudariti, da je v njej izrecno določen primer, v katerem naprava, ki mora imeti dovoljenje za emisije toplogrednih plinov, vključuje več enot za izgorevanje goriv, in da določa, da morajo biti v takem primeru te enote vključene v to dovoljenje, razen enot za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov.
46 Iz tega je tako razvidno, da je z besedilom te točke 5 izključeno, da bi morala biti enota za sežiganje nevarnih odpadkov vključena v načrt za spremljanje naprave iz razloga, da je sestavni del te naprave.
47 Poleg tega, ker je treba izjeme razlagati ozko, mora biti izjema iz navedene točke 5 omejena na enote, ki so resnično namenjene sežiganju nevarnih ali komunalnih odpadkov in ki zato le v zanemarljivem obsegu sežigajo druge odpadke.
48 Iz besedila točke 5 Priloge I k Direktivi 2003/87 pa ne izhaja, da je izključitev enot za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov iz dovoljenja za emisije toplogrednih plinov odvisna od namena sežiganja teh odpadkov.
49 Drugič, sistematično in namensko razlago točke 5 Priloge I k Direktivi 2003/87 je treba v obravnavanem primeru preučiti skupaj.
50 Kot je razvidno zlasti iz uvodne izjave 25 in člena 1 Direktive 2003/87, je splošni cilj te direktive z vzpostavitvijo sistema za dodelitev pravic do emisije toplogrednih plinov doseči zmanjšanje emisij teh plinov.
51 Vendar se z izjemo, določeno v točki 5 Priloge I k Direktivi 2003/87 za enote za sežiganje nevarnih in komunalnih odpadkov, temu cilju ne sledi prednostno. Ta izjema pa ustreza sekundarnemu cilju te direktive, saj je zakonodajalec Unije menil, da vzpostavitev sistema za dodelitev pravic do emisije ne sme ovirati odstranjevanja nevarnih in komunalnih odpadkov s sežiganjem.
52 V zvezi s tem je treba poudariti, da Direktiva 2003/87, kot je razvidno iz njenega naslova, spreminja Direktivo 96/61. Člen 2(2) Direktive 2003/87 določa, da se „[t]a direktiva […] uporablja brez poseganja v kakršne koli zahteve na podlagi Direktive [96/61]“. Direktiva 96/61, katere cilj je širši od cilja Direktive 2003/87 ter se nanaša na celovito preprečevanje in nadzorovanje onesnaževanja okolja, namreč v členu 3(c) izrecno določa predelavo ali odstranjevanje odpadkov.
53 V uvodni izjavi 8 Direktive 96/61 je navedeno tudi, da „je cilj celostnega pristopa k nadzorovanju onesnaževanja, ob upoštevanju ravnanja z odpadki, preprečevati emisije v zrak, vodo ali tla, če je to izvedljivo, če pa ni, je treba emisije zmanjšati na najmanjšo možno raven, da bi dosegli visoko stopnjo varstva okolja kot celote“.
54 Iz zgornjih elementov izhaja, da je zakonodajalec Unije želel spodbuditi sežiganje nevarnih in komunalnih odpadkov tako, da jih je oprostil obveznosti pridobitve dovoljenja v okviru EU ETS. Omejitev obsega te izjeme s pojmom „bistveni namen“ pa ne bi bila skladna s tem ciljem.
55 Poleg tega je treba obseg izjeme razlagati tudi ob upoštevanju glavnega cilja Direktive 2003/87. Razlaga, ki jo zagovarja Komisija in v skladu s katero bi morala enota za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov, ki s tem, da napravi, ki je vključena v EU ETS, zagotavlja toploto, prispeva k njenemu delovanju, spadati na področje uporabe EU ETS, pa bi bila v nasprotju s tem ciljem.
56 Taka razlaga bi namreč privedla do tega, da bi bilo odstopanje rezervirano za enote za sežiganje nevarnih in komunalnih odpadkov, katerih proizvedena toplota ne bi bila rekuperirana z napravo, za katero velja Direktiva 2003/87, kar bi spodbujalo izgube energije in povečanje emisij.
57 Glede na zgoraj navedeno je treba na postavljena vprašanja odgovoriti, da je treba točko 5 Priloge I k Direktivi 2003/87 razlagati tako, da so vse enote za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov izključene s področja uporabe te direktive, vključno s tistimi, ki so vključene v napravo, ki spada na to področje, in katerih namen ni zgolj sežiganje teh odpadkov, če se te enote uporabljajo za sežiganje drugih odpadkov le v zanemarljivem obsegu.
Stroški
58 Ker je ta postopek za stranki v postopku v glavni stvari ena od stopenj v postopku pred predložitvenim sodiščem, to odloči o stroških. Stroški za predložitev stališč Sodišču, ki niso stroški omenjenih strank, se ne povrnejo.
Iz teh razlogov je Sodišče (deveti senat) razsodilo:
Točko 5 Priloge I k Direktivi 2003/87/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. oktobra 2003 o vzpostavitvi sistema za trgovanje s pravicami do emisije toplogrednih plinov v Skupnosti in o spremembi Direktive Sveta 96/61/ES, kakor je bila spremenjena z Direktivo (EU) 2018/410 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 14. marca 2018,
je treba razlagati tako, da
so vse enote za sežiganje nevarnih ali komunalnih odpadkov izključene s področja uporabe te direktive, kakor je bila spremenjena, vključno s tistimi, ki so vključene v napravo, ki spada na to področje, in katerih namen ni zgolj sežiganje teh odpadkov, če se te enote uporabljajo za sežiganje drugih odpadkov le v zanemarljivem obsegu.
Podpisi