Zadeva T-97/08

KUKA Roboter GmbH

proti

Uradu za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) (UUNT)

„Znamka Skupnosti – Prijava znamke Skupnosti, sestavljene iz odtenka oranžne barve – Absolutni razlog za zavrnitev – Neobstoj razlikovalnega učinka – Člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 40/94 (postal člen 7(1)(b) Uredbe (ES) št. 207/2009)“

Povzetek sodbe

1.      Znamka Skupnosti – Pritožbeni postopek – Tožba pred sodiščem Skupnosti – Zakonitost odločbe odbora za pritožbe – Izpodbijanje z navajanjem novih dejstev – Pogoj dopustnosti

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 63)

2.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Znaki, ki lahko sestavljajo znamko – Barve ali kombinacije barv – Pogoj – Razlikovalni učinek – Upoštevanje splošnega interesa, da se neupravičeno ne omejuje razpoložljivost barv

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 4)

3.      Znamka Skupnosti – Opredelitev in pridobitev znamke Skupnosti – Absolutni razlogi za zavrnitev – Znamke brez razlikovalnega učinka

(Uredba Sveta št. 40/94, člen 7(1)(b))

4.      Ničnostna tožba – Razlogi – Zloraba pooblastil – Pojem

1.      Zakonitosti odločbe odbora za pritožbe Urada za usklajevanje na notranjem trgu (znamke in modeli) ni mogoče izpodbijati s sklicevanjem na nova dejstva pred Splošnim sodiščem, razen če se dokaže, da bi odbor za pritožbe ta dejstva moral upoštevati po uradni dolžnosti med upravnim postopkom pred sprejetjem odločbe v obravnavanem primeru.

(Glej točko 11.)

2.      Pri barvi se obstoj razlikovalnega učinka, neodvisnega od njene uporabe, lahko doseže le v izjemnih okoliščinah, zlasti ko je število proizvodov ali storitev, za katere je prijavljena znamka, zelo omejeno in je upoštevni trg zelo specifičen.

Ker je pravo znamk bistven del sistema neizkrivljene konkurence, ki ga vzpostavlja Pogodba, je treba pravice in pooblastila, ki jih znamka daje imetniku, preučiti glede na ta cilj. Glede na to, da registrirana znamka imetniku zagotavlja izključno pravico monopolizirati registrirani znak kot časovno neomejeno znamko za določene proizvode ali storitve, je možnost registracije neke znamke lahko predmet omejitev na podlagi javnega interesa. V zvezi s tem je posledica majhnega števila dejansko razpoložljivih barv to, da lahko majhno število registracij kot znamk za storitve ali proizvode izčrpa vso paleto razpoložljivih barv. Tako širok monopol ni združljiv s sistemom neizkrivljene konkurence, zlasti ker bi lahko omogočil nezakonito konkurenčno prednost v korist enega samega gospodarskega subjekta. Na področju prava znamk je treba torej priznati splošen interes, da se neupravičeno ne omejuje razpoložljivost barv drugim subjektom, ki ponujajo take proizvode ali storitve, kot so ti, za katere se zahteva registracija.

(Glej točke od 33 do 35.)

3.      Znak, sestavljen iz odtenka oranžne barve, katerega registracija se zahteva za „robote z gibljivimi rokami za prenašanje, obdelovanje in varjenje, razen robotov, ki delujejo v sterilnih prostorih, medicinskih robotov in robotov za lakiranje; sestavne dele navedenih proizvodov“ iz razreda 7 Nicejskega aranžmaja, nima razlikovalnega učinka v smislu člena 7(1)(b) Uredbe št. 40/94 o znamki Skupnosti.

Zahteva po razpoložljivosti barv, ki vpliva na razlago člena 7(1)(b) navedene uredbe, je, razen v izjemnih okoliščinah, ovira za registracijo znamke, ki je sestavljena iz barve kot take. Niso bili predloženi dokazi, na podlagi katerih bi bilo mogoče ugotoviti, da so obstajale take okoliščine, zlasti pa, da je število proizvodov, glede katerih je bila znamka prijavljena, tako omejeno in da je upoštevni trg tako poseben, da bi po eni strani barva kot taka lahko označevala trgovski izvor proizvodov, za katere je uporabljena, po drugi strani pa, da njena monopolizacija v nasprotju z javnim interesom ne bi ustvarila nezakonite konkurenčne prednosti v korist imetnika znamke.

Posebnosti zadevnega sektorja, zlasti pa to, da naj bi bili roboti, na katere se nanaša prijavljena znamka, zelo posebni proizvodi, da naj bi bili dolgoročne naložbe, dragi, uporabljali naj bi se za zelo specializirane namene, zaradi nakupa robota pa naj bi kupec moral opraviti veliko prilagoditev, ne spremenijo okoliščine, da je v sektorju zadevnih proizvodov običajno, da so ti na voljo v zelo različnih barvah. Tožeča stranka glede tega tudi sama trdi, da stranke izbirajo barve proizvodov ob naročilu. Zato je treba ugotoviti, da je v zadevnem sektorju upoštevna javnost, ki je posebej pozorna, po navadi soočena z zadevnimi proizvodi v različnih barvah, ne da bi bile te zaznane kot da označujejo trgovski izvor teh proizvodov.

(Glej točke 39, 44, 46 in 47.)

4.      Pojem zlorabe pooblastil ima natančno določen doseg v pravu Unije in se nanaša na položaj, v katerem upravni organ svoja pooblastila uporablja za drug namen kot za tistega, za katerega so mu bila podeljena. Pri odločitvi je ugotovljena zloraba pooblastil le, če je na podlagi objektivnih, upoštevnih in skladnih dokazov jasno, da je bila sprejeta za doseganje drugih ciljev, kot so tisti, ki jih navaja.

(Glej točko 65.)