SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (osmi senat)
z dne 18. marca 2010(*)
„Ničnostna tožba – Državne pomoči – Sheme pomoči v korist centrov za usklajevanje s sedežem v Belgiji – Nova odločba Komisije, ki je bila sprejeta, ker je Sodišče razglasilo delno ničnost odločbe – Neobstoj pravnega interesa – Nedopustnost“
V zadevi T‑94/08,
Centre de coordination Carrefour SNC, s sedežem v Bruslju (Belgija), ki jo zastopata X. Clarebout in K. Platteau, odvetnika,
tožeča stranka,
proti
Evropski komisiji, ki jo zastopa J.‑P. Keppenne, zastopnik,
tožena stranka,
zaradi predloga za razglasitev ničnosti Odločbe Komisije 2008/283/ES z dne 13. novembra 2007 o shemi pomoči, ki jo je Belgija namenila centrom za usklajevanje s sedežem v Belgiji, in o spremembi Odločbe 2003/757/ES (UL 2008, L 90, str. 7), ker ne določa primernega prehodnega obdobja,
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat),
v sestavi E. Martins Ribeiro, predsednica, S. Papasavvas (poročevalec) in A. Dittrich, sodnika,
sodna tajnica: B. Pastor, namestnica sodnega tajnika,
na podlagi pisnega postopka in obravnave z dne 2. julija 2009
izreka naslednjo
Sodbo
Dejansko stanje
1 Belgijska davčna shema centrov za usklajevanje, ki odstopa od prava Skupnosti, je urejeno s kraljevo uredbo št. 187 z dne 30. decembra 1982 o ustanovitvi centrov za usklajevanje (Moniteur belge z dne 13. januarja 1983, str. 502), kot je bila večkrat dopolnjena in spremenjena.
2 Da bi lahko užival ugodnosti te sheme, mora center s kraljevo uredbo pridobiti posamezno in predhodno potrditev. Da bi pridobil potrditev, mora biti center del večnacionalne skupine, imeti kapital in rezerve, katerih znesek dosega ali presega milijardo belgijskih frankov (BEF), in ustvariti letni promet, katerega konsolidirani znesek dosega ali presega deset milijard BEF. Dovoljene so le določene upravne, pripravljalne, pomožne ali centralizirane dejavnosti in podjetja finančnega sektorja so iz ugodnosti te sheme izključena. Centri morajo v Belgiji zaposliti najmanj deset oseb s polnim delovnim časom v prvih dveh letih dejavnosti.
3 Potrditev, dodeljena centru, je veljavna deset let in jo je za enako obdobje mogoče obnoviti.
4 Komisija Evropskih skupnosti je davčno shemo centrov za usklajevanje preučila, ko je bila ta uvedena. Zlasti v odločbah, posredovanih v obliki dopisov z dne 16. maja 1984 in 9. marca 1987, je Komisija v bistvu menila, da taka shema, ki temelji na sistemu pavšalne določitve prihodkov centrov za usklajevanje, ni vsebovala elementa pomoči.
5 Komisija je po sprejetju obvestila o uporabi pravil v zvezi z državnimi pomočmi za ukrepe o neposrednem obdavčenju podjetij (UL C 384, str. 3) z dne 11. novembra 1998 začela splošen pregled davčne zakonodaje držav članic z vidika pravil o državnih pomočeh.
6 V tem okviru je Komisija 12. februarja 1999 od belgijskih organov zahtevala določene informacije, zlasti o shemi centrov za usklajevanje. Ti so odgovorili marca 1999.
7 Službe Komisije so julija 2000 omenjene organe obvestile, da ta shema po njihovem mnenju pomeni državno pomoč. Ob začetku postopka sodelovanja v skladu s členom 17(2) Uredbe Sveta (ES) 659/1999 z dne 22. marca 1999 o določitvi podrobnih pravil za uporabo člena [88 ES] (UL L 83, str. 1) so službe Komisije belgijske organe pozvale, naj v enem mesecu predložijo pripombe.
8 Komisija je 11. julija 2001 na podlagi člena 88(1) ES sprejela štiri predloge primernih ukrepov, zlasti glede sheme centrov za usklajevanje. Belgijskim organom je predlagala, naj sprejmejo določeno število sprememb te sheme, pri čemer naj začasno določijo, da lahko centri, potrjeni pred datumom sprejetja teh ukrepov, še naprej, do 31. decembra 2005, uživajo ugodnosti prejšnje sheme.
9 Ker belgijski organi niso sprejeli predlaganih ustreznih ukrepov, je Komisija z odločbo, vročeno z dopisom z dne 27. februarja 2002 (UL C 147, str. 2), v skladu s členom 19(2) Uredbe št. 659/1999, sprožila formalni postopek preiskave. Kraljevino Belgijo je zlasti pozvala, naj predloži pripombe in posreduje vse koristne informacije za presojo zadevnega ukrepa. Prav tako je to državo članico in zainteresirane tretje osebe pozvala, naj predložijo pripombe in posredujejo vse koristne podatke, da bi ugotovila, ali so imeli uporabniki zadevne sheme legitimna pričakovanja, zaradi katerih bi bilo treba sprejeti začasne ukrepe.
10 Komisija je po končanem formalnem postopku preiskave 17. februarja 2003 sprejela Odločbo 2003/757/ES o shemi pomoči, ki jo je Belgija namenila centrom za usklajevanje s sedežem v Belgiji (UL L 282, str. 25, v nadaljevanju: Odločba iz leta 2003).
11 Člena 1 in 2 Odločbe iz leta 2003 določata:
„Člen 1
Davčna shema, ki trenutno velja v Belgiji za centre za usklajevanje, potrjenih na podlagi kraljeve uredbe št. 187, je sistem državnih pomoči, ki je nezdružljiv s skupnim trgom.
Člen 2
Belgija je dolžna odpraviti sistem pomoči iz člena 1 ali ga spremeniti tako, da bo združljiv s skupnim trgom.
Od vročitve te odločbe novim prejemnikom ne bo več mogoče priznati ugodnosti te sheme ali njenih delov niti je podaljšati z obnovo obstoječih potrditev.
Glede centrov, ki so bili že potrjeni pred 31. decembrom 2000, se učinki sheme […] lahko ohranijo do konca [veljavnosti] posamezne potrditve [ki je veljala na dan vročitve te odločbe] in najkasneje do 31. decembra 2010. V primeru obnovitve potrditve pred tem datumom v skladu z drugim pododstavkom ni mogoča niti začasna uporaba sheme, ki je predmet te odločbe.“
12 Kraljevina Belgija je že 6. marca 2003 na Komisijo in Svet hkrati naslovila predloge, naj „se nujno uredi, da se centri za usklajevanje, katerih potrditev se [je] izte[kla] po 17. februarju 2003, ohranijo do 31. decembra 2005“. To prošnjo je ponovila 20. marca in 26. maja 2003 na podlagi člena 88(2), tretji pododstavek, ES.
13 Kraljevina Belgija in združenje Forum 187, ki povezuje centre za usklajevanje, sta 25. in 28. aprila 2003 vložila tožbi za prekinitev izvajanja in razglasitev popolne ali delne ničnosti Odločbe iz leta 2003 (zadevi C‑182/03 in T‑140/03, postali zadeva C‑217/03; zadevi C‑182/03 R in T‑140/03 R, postali zadeva C‑217/03 R).
14 Predsednik Sodišča je s sklepom z dne 26. junija 2003 v združenih zadevah Belgija in Forum 187 proti Komisiji (C-182/03 R in C-217/03 R, Recueil, str. I‑6887, v nadaljevanju: sklep Forum 187) odredil odložitev izvršitve izpodbijane odločbe, ker ta Kraljevini Belgiji na dan vročitve navedene odločbe prepoveduje obnovitev obstoječe potrditve centrov za usklajevanje.
15 V skladu s tem sklepom so belgijski organi obnovili potrditve centrov za usklajevanje, katerih veljavnost je potekla med 17. februarjem 2003 in 31. decembrom 2005. Razen štirih centrov, katerih potrditev je bila obnovljena za nedoločen čas, so bile potrditve, vključno s potrditvijo tožeče stranke, Centre de coordination Carrefour SNC, pri vseh centrih, obnovljene do 31. decembra 2005.
16 Z Odločbo Sveta 2003/531/ES z dne 16. julija 2003 o dodelitvi pomoči belgijske vlade določenim centrom za usklajevanje s sedežem v Belgiji (UL L 184, str. 17), sprejeto na podlagi člena 88(2) ES, je bila „pomoč, ki jo [je] Belgija do 31. decembra 2005 dodeli[la] podjetjem, ki so bil[a] 31. decembra 2000 na podlagi kraljeve uredbe št. 187 […] potrjena kot center za usklajevanje, katerih potrditev je potekla med 17. februarjem 2003 in 31. decembrom 2005“, razglašena za združljivo s skupnim trgom. 24. septembra 2003 je Komisija vložila ničnostno tožbo proti tej odločbi (zadeva C‑399/03).
17 Sodišče je 22. junija 2006 razglasilo ničnost Odločbe iz leta 2003, ker v njej niso bili predvideni prehodni ukrepi glede centrov za usklajevanje, katerih prošnja za obnovitev potrditve na dan vročitve izpodbijane odločbe še ni bila rešena ali katerih potrditev je potekla sočasno ali malo po vročitvi (sodba Sodišča z dne 22. junija 2006 v združenih zadevah Belgija in Forum 187 proti Komisiji, C‑182/03 in C‑217/03, Recueil, str. I‑5479, v nadaljevanju: sodba Forum 187). Istega dne je Sodišče s sodbo v zadevi Komisija proti Svetu (C‑399/03, Recueil, str. I‑5629) prav tako razglasilo ničnost Odločbe 2003/531.
18 Komisija je z dopisom z dne 4. julija 2006 od Kraljevine Belgije zahtevala, naj ji v 20 delovnih dneh sporoči podatke, ki so potrebni za določitev nadaljnjih ravnanj v skladu z ukrepi iz sodbe Forum 187.
19 Kraljevina Belgija je 27. decembra 2006 sprejela zakon, ki vsebuje različne določbe (Moniteur belge z dne 28. decembra 2006, str. 75266, v nadaljevanju: zakon iz leta 2006) in je omogočil, da se na zahtevo podaljšajo potrditve vseh centrov za usklajevanje do 31. decembra 2010, po potrebi z učinkom za nazaj. Razen centrov, ki so obnovili svojo potrditev med 17. februarjem 2003 in 31. decembrom 2005 na podlagi sklepa Forum 187, je bila na podlagi zakona iz leta 2006 ta možnost podaljšanja na voljo tudi centrom, katerih potrditev bi potekla med 1. januarjem 2006 in 31. decembrom 2010, ter neopredeljenemu številu centrov, katerih potrditev bi potekla najpozneje 31. decembra 2005, vendar do zdaj niso vložili prošnje za obnovitev. Ta zakon ni bil priglašen Komisiji v skladu s členom 88(3) ES, vendar je bil začetek njegove veljavnosti pogojen s potrditvijo Komisije, da v zvezi s tem nima pripomb.
20 Po več pozivih in izmenjavi pisem s Komisijo so belgijski organi 16. januarja 2007 sporočili podatke, ki jih je Komisija zahtevala 4. julija 2006. Belgijski organi so z dopisom 8. in 16. februarja 2007 predložili dodatne informacije. Poleg tega so se Komisija in ti organi sestali trikrat, in sicer 5. in 15. februarja ter 5. marca 2007.
21 Komisija je z dopisom z dne 21. marca 2007 belgijske organe obvestila o odločitvi, da bo razširila formalni postopek preiskave glede sheme centrov za usklajevanje, ki je bila uvedena 27. februarja 2007. Ta odločba in poziv zainteresiranim, naj predložijo pripombe o ustreznih začasnih ukrepih, ki jih je Komisija morala predvideti v skladu s sodbo Forum 187, sta bila objavljena v Uradnem listu Evropske unije z dne 16. maja 2007 (UL C 110, str. 20).
22 Komisija je 13. novembra 2007, po končanem formalnem postopku preiskave, sprejela Odločbo 2008/283/ES o shemi pomoči, ki jo je Belgija namenila centrom za usklajevanje s sedežem v Belgiji, in o spremembi Odločbe iz leta 2003 (UL 2008, L 90, str. 7, v nadaljevanju: izpodbijana odločba).
23 Z izpodbijano odločbo je bil najprej spremenjen člen 2 Odločbe iz leta 2003 tako, da so centri za usklajevanje, o katerih prošnji za obnovitev potrditve se je še odločalo, ko je bila vročena Odločba iz leta 2003, oziroma katerih potrditev je potekla sočasno ali malo po vročitvi navedene odločbe, in sicer med 18. februarjem 2003 in 31. decembrom 2005, upravičeni do ugodnosti iz zadevne sheme do 31. decembra 2005 in da je obnovitev njihovih potrditev dovoljena do istega dne. V izpodbijani odločbi je glede štirih centrov, katerih potrditev je bila na podlagi sklepa Forum 187 obnovljena za nedoločen čas, poleg tega določeno, da je Komisijino sporočilo za javnost z dne 16. julija 2003 lahko ustvarilo legitimna pričakovanja teh centrov glede tega, da so upravičeni do ugodnosti iz zadevne sheme do izdaje sodbe Sodišča v zadevi v glavni stvari. Ker je bila ta sodba izdana 22. junija 2006 in ob upoštevanju davčne narave ukrepa, se upravičenje do legitimnega pričakovanja z izpodbijano odločbo razširi tako, da se tem centrom za usklajevanje omogoči uživanje ugodnosti iz zadevne sheme do konca običajnega davčnega obdobja, ki se do izdaje sodbe še ni končalo. Nazadnje, z izpodbijano odločbo je bil zakon iz leta 2006 razglašen za nezdružljiv s skupnim trgom, ker se z njim podaljšuje shema centrov za usklajevanje za čas po 31. decembru 2005.
24 Člen 1 izpodbijane odločbe določa:
„Členu 2 Odločbe [iz leta 2003] se doda naslednje besedilo:
Centri za usklajevanje, katerih prošnja za obnovitev potrditve na dan vročitve te odločbe še ni bila obravnavana ali katerih potrditev poteče sočasno z vročitvijo ali kmalu po njej, to je med datumom vročitve in 31. decembrom 2005, so še naprej upravičeni do uporabe sheme centrov za usklajevanje do 31. decembra 2005. Obnovitev potrditve navedenih centrov za usklajevanje je dovoljena najdlje do 31. decembra 2005.“
25 Člen 2 izpodbijane odločbe določa:
„Štirje centri za usklajevanje s sedežem v Belgiji, katerih potrditev je bila obnovljena za nedoločen čas na podlagi sklepa [Forum 187] imajo pravico do uporabe sheme centrov za usklajevanje do konca običajnega davčnega obdobja, ki se na dan 22. junija 2006 še ni izteklo.“
26 Člen 3 izpodbijane odločbe določa:
„Zakon [iz leta] 2006 je nezdružljiv s skupnim trgom, ker je namen njegovih določb, da z novimi odločbami o obnovitvi potrditev, shema centrov za usklajevanje velja tudi po 31. decembru 2005.
Komisija zato poziva Belgijo, naj ne začne izvajati zadevnih določb iz zakona [iz leta] 2006.“
27 Člen 4 izpodbijane odločbe določa:
„Člen 1 se začne uporabljati 18. februarja 2003.“
Postopek in predlogi strank
28 Tožeča stranka je 22. februarja 2008 v sodnem tajništvu Sodišča prve stopnje vložila to tožbo.
29 Z ločeno vlogo, ki je bila predložena istega dne, je tožeča stranka na podlagi člena 76a Poslovnika Sodišča prve stopnje predlagala obravnavo po hitrem postopku. Komisija je 13. marca 2008, potem ko je potekel rok, ki ji je bil določen, podala stališče glede tega predloga. Predsednik osmega senata Sodišča prve stopnje je 17. marca 2008 sklenil, da ta stališča vloži v spis. Sodišče prve stopnje (osmi senat) je s sklepom z dne 19. marca 2008 zavrnilo predlog za hitri postopek.
30 Sodišče prve stopnje je na podlagi poročila sodnika poročevalca odločilo, da začne ustni postopek.
31 Stranke so na obravnavi 2. julija 2009 podale ustne navedbe in odgovorile na vprašanja Sodišča prve stopnje.
32 Na obravnavi je bila Komisija, potem ko je tožeča stranka izjavila, da proti temu nima nobenih ugovorov, pozvana, naj spisu doda kraljevo uredbo z dne 19. decembra 2008, s katero je bila spremenjena davčna zakonodaja o povečanju zneska, če nekateri centri za usklajevanje ne plačajo davka vnaprej oziroma če ga plačajo premalo (Moniteur belge z dne 30. decembra 2008, str. 68976). Komisija je z dopisom, ki ga je v sodnem tajništvu vložila 3. julija 2009, izpolnila to zahtevo.
33 Ustni postopek se je končal 13. julija 2009.
34 Tožeča stranka je Sodišču prve stopnje predlagala, naj:
– odločbo razglasi za nično, ker ne določa primernega prehodnega obdobja;
– Komisiji naloži plačilo stroškov.
35 Komisija je Sodišču prve stopnje predlagala, naj:
– tožbo zavrže kot nedopustno ali zavrne kot neutemeljeno;
– tožeči stranki naloži plačilo stroškov.
Pravo
36 Komisija, ne da bi sicer formalno podala ugovor nedopustnosti na podlagi člena 114 Poslovnika, trdi, da tožba ni dopustna, ker tožeča stranka nima pravnega interesa in se izpodbijana odločba neposredno ne nanaša nanjo. Najprej je treba preveriti ugovor nedopustnosti zaradi neobstoja pravnega interesa.
Trditve strank
37 Komisija trdi, da so belgijski organi potrditev tožeče stranke na podlagi sklepa Forum 187 obnovili samo do 31. decembra 2005. Tožeča stranka je po tem večkrat zaprosila za podaljšanje svoje potrditve do 31. decembra 2010, vendar belgijski organi njeni prošnji niso ugodili. Komisija prav tako trdi, da tožeča stranka na dan vložitve tožbe ni imela pravice do ugodnosti iz zadevne sheme, ki bi jo lahko uveljavljala v razmerju do belgijskih organov. Prav nasprotno, navedeni organi so namreč namenoma omejili potrditev do 31. decembra 2005, to je na datum, ki ustreza koncu prehodnega obdobja, ki je bilo določeno z izpodbijano odločbo. Komisija trdi, da so položaj tožeče stranke dokončno določili belgijski organi z odločbo, ki potrditve omejuje na 31. december 2005, in da ta odločba ni bila nikoli izpodbijana pred belgijskimi sodišči.
38 Izpodbijana odločba tako le potrjuje pravico tožeče stranke, da je upravičena do zadevne sheme do konca te potrditve. Datum 31. december 2005 je bil namreč najprej določen s strani belgijskih organov, nato pa potrjen z izpodbijano odločbo. Poleg tega je prehodno obdobje, določeno z izpodbijano odločbo, utemeljeno tudi s tem, da podaljšanje potrditev vsem centrom – razen štirih izmed njih – do natančno določenega datuma (čeprav v sklepu Forum 187 ni bil določen noben datum), potrjuje stališče, ki so ga belgijski organi in centri za usklajevanje imeli glede primernega prehodnega obdobja. Ta datum dejansko pomeni cilj belgijskih organov, ki je bil sporočen organom Skupnosti, kakor tudi izhaja iz uvodne izjave 1 Odločbe 2003/531.
39 V zvezi s trditvijo tožeče stranke, da je bila odločitev belgijskih organov, da bodo obnovitev omejili do 31. decembra 2005, sprejeta zato, da bi se spoštovale njihove obveznosti, ki izhajajo iz prava Skupnosti, Komisija odgovarja, da so se ti organi enostransko odločili omejiti potrditev tožeče stranke na 31. december 2005, ne da bi bili zavezani s pravom Skupnosti. Sklep Forum 187 je odložil izvršitev Odločbe iz leta 2003, ker je prepovedala obnovitev potrditev centrov za usklajevanje, ne da bi določil časovno omejitev trajanja teh obnovitev. Belgijski organi so določenim centrom omogočili obnovitev, medtem ko so obnovitev tožeče stranke zavrnili, čeprav bi bilo to glede na ta sklep mogoče.
40 V zvezi s trditvijo tožeče stranke, da bi pri dosledni uporabi belgijskega prava imela pravico do obnovitve potrditve za deset let, Komisija odgovarja, da telesa Unije niso pristojna, da se opredelijo glede razlage belgijskega prava. Tudi če bi tožeča stranka imela takšno pravico, bi se po mnenju Komisije morala sklicevati nanjo pred sodiščem in izpodbijati omejitev potrditve, česar pa ni storila. Zaradi nevložitve tožbe je po mnenju Komisije časovna omejitev njene potrditve postala dokončna. Poleg tega Komisija opozarja, da tožeča stranka ni obrazložila svoje trditve, da ta nevložitev tožbe ni pomembna.
41 V teh okoliščinah Komisija meni, da tožeča stranka nima pravnega interesa za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe, ker ne določa primernega prehodnega obdobja. Tožeča stranka ni prikazala nobenega dejanskega pravnega interesa in ni priskrbela nobenih dokazov o tem, da so belgijski organi nameravali podaljšati njeno dovoljenje za čas po 31. decembru 2005.
42 Tožeča stranka trdi, da ima osebni, obstoječ in dejanski interes zato, da ukrepa proti izpodbijani odločbi.
43 Tožeča stranka nasprotuje temu, da lahko proti izpodbijani odločbi ukrepajo samo tisti centri, ki so na dan vložitve tožbe imeli potrditev. To bi ji namreč odvzelo vsako možnost vložiti tožbo proti izpodbijani odločbi. Po njenem mnenju dejstvo, da je dopustnost tožbe pogojena z obstojem uradne potrditve na dan vložitve tožbe, čeprav je taka potrditev odvisna od opredelitve prehodnega obdobja v izpodbijani odločbi, ni upoštevno.
44 Tožeča stranka prav tako trdi, da ima pravice do ugodnosti iz shem centrov za usklajevanje. Pri tem tožeča stranka na eni strani nasprotuje, da omejitev trajanja veljavnosti potrditve z 31. decembrom 2005 temelji na tem, da belgijski organi štejejo kot primerno prehodno obdobje, ki se konča s tem dnem. Ta omejitev izhaja le iz obveznosti Belgije, da spoštuje odločbe teles Unije, predvsem Odločbe iz leta 2003 in sklepa Forum 187. Tožeča stranka trdi, da dejstva, da so belgijski organi ravnali v skladu s to omejitvijo, ne morejo uporabiti kot argumenta zato, da ji ne bi priznali pravnega interesa. Tožeča stranka na drugi strani izpodbija, da je zadevna omejitev prostovoljno ravnanje belgijskih organov. Pri tem se sklicuje na dejstvo, da so belgijski organi na podlagi sodbe Forum 187 centre, na katere se nanaša ta sodba, pozvali, naj vložijo prošnje za ponovno podaljšanje njihovih potrditev, na sprejetje zakona iz leta 2006 in na spremljajoče parlamentarno gradivo. Tožeča stranka meni, da tudi če bi bila ta omejitev prostovoljna, belgijskim organom določitve te omejitve ne bi dopuščala kraljeva uredba št. 187, na podlagi katere tožeča stranka utemeljuje svojo pravico glede trajanja potrditve.
45 Tožeča stranka trdi, da je njen pravni interes v tem, da se potrdi ohranitev zadevne sheme za čas po 31. decembru 2005 in da belgijski organi uporabijo kraljevo uredbo št. 187. Natančneje povedano, tožeča stranka ob sklicevanju na sodno prakso trdi, da bi lahko uveljavljala svoje pravice pred belgijskimi davčnimi organi in da bi na podlagi kraljeve uredbe št. 187 imela možnost pridobiti pravico do podaljšanja potrditve, ki je potekla 31. decembra 2005, do 31. decembra 2010, kar utemeljuje njen pravni interes.
46 Tožeča stranka prav tako nasprotuje trditvi, da ni predložila nobenih dokazov o tem, da so belgijski organi nameravali podaljšati njeno dovoljenje za čas po 31. decembru 2005. Po njenem mnenju je dopis z dne 11. junija 2003, ki so ji ga poslali ti organi, tak dokaz.
47 Nazadnje tožeča stranka trdi, da na podlagi dejstva, da belgijski organi niso vložili zahteve za razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe, ni mogoče ničesar sklepati. Dejstvo, da tožeča stranka ni vložila tožbe proti kraljevi uredbi z dne 10. junija 2004, za dopustnost te tožbe ni upoštevno. Poleg tega vse tožbe zoper belgijske organe niso učinkovite, dokler ne bo določeno primerno prehodno obdobje.
Presoja Sodišča prve stopnje
48 Treba je spomniti, da je glede na ustaljeno sodno prakso ničnostna tožba fizične ali pravne osebe dopustna le takrat, ko ima tožeča stranka interes za razglasitev ničnosti izpodbijanega akta. Tak interes obstaja, kadar ima lahko razglasitev ničnosti tega akta pravne posledice oziroma, v skladu z drugo opredelitvijo, kadar lahko rezultat pravnega sredstva stranki, ki ga je vložila, prinese korist (glej sklep Sodišča prve stopnje z dne 30. aprila 2007 v zadevi EnBW Energie Baden‑Württemberg proti Komisiji, T‑387/04, ZOdl., str. II‑1195, točka 96 in navedena sodna praksa).
49 Interes mora biti obstoječ in dejanski (sodba Sodišča prve stopnje z dne 17. septembra 1992 v zadevi NBV in NVB proti Komisiji, T‑138/89, Recueil, str. II‑2181, točka 33) ter se presoja na dan vložitve tožbe (sodba Sodišča z dne 16. decembra 1963 v zadevi Forges de Clabecq proti Visoki oblasti, 14/63, Recueil, str. 719, 748, ter sodba Sodišča prve stopnje z dne 24. aprila 2001 v zadevi Torre in drugi proti Komisiji, T‑159/98, RecFP, str. I‑A‑83 in II‑395, točka 28). Obstajati mora do sprejetja sodne odločbe, sicer se postopek ustavi (sodba Sodišča z dne 7. junija 2007 v zadevi Wunenburger proti Komisiji, C‑362/05 P, ZOdl., str. I‑4333, točka 42 in navedena sodna praksa).
50 V obravnavanem primeru je treba najprej opozoriti na to, da je bila v skladu s členom 1 izpodbijane odločbe, ki spreminja člen 2 Odločbe iz leta 2003, tožeča stranka še naprej upravičena do uporabe sheme centrov za usklajevanje do 31. decembra 2005.
51 Nato je treba ugotoviti, da so belgijski organi na podlagi sklepa Forum 187 obnovili potrditev tožeče stranke s kraljevo uredbo z dne 10. junija 2004, za obdobje, ki se konča 31. decembra 2005, in da potrditev, ki je bila podeljena s to uredbo, kljub zahtevam tožeče stranke pri belgijskih organih ni bila niti podaljšana niti obnovljena.
52 V zvezi s tem je treba ugotoviti, da so belgijski organi sami sprejeli omejitev potrditve tožeče stranke na 31. december 2005, ne da bi bili k temu zavezani. Sklep Forum 187 je odložil izvršitev Odločbe iz leta 2003, ker je prepovedala obnovitev potrditev centrov za usklajevanje, ne da bi določil drugo časovno omejitev trajanja teh obnovitev, razen tiste glede razglasitve sodbe Sodišča v postopku v glavni stvari. Kot je tožeča stranka priznala na obravnavi, v odgovoru na vprašanje Sodišča prve stopnje, bi belgijski organi njeno potrditev lahko obnovili za nedoločen čas – kot so to med drugim storili za štiri centre –, čeprav ta obnovitev v skladu s sklepom Forum 187 ne more imeti učinka po razglasitvi sodbe Forum 187. Glede na to je treba zavrniti trditev tožeče stranke, v skladu s katero so belgijski organi obnovitev njene potrditve omejili na 31. december 2005 na podlagi obveznosti Kraljevine Belgije, da spoštuje obveznosti, ki izhajajo iz prava Skupnosti, in tudi trditve, s katerimi izpodbija, da je ta omejitev prostovoljno dejanje belgijskih organov.
53 Iz predhodno navedenega izhaja, da tožeča stranka od 31. decembra 2005 naprej nima veljavne potrditve po belgijskem pravu in ne uživa veljavno ugodnosti iz davčne sheme centrov za usklajevanje. Tožeča stranka v tožbi trdi, da je uživala ugodnosti iz davčne sheme centrov za usklajevanje po 31. decembru 2005, med drugim med letoma 2006 in 2007. Kot odgovor na vprašanje Sodišča prve stopnje v zvezi s to trditvijo je tožeča stranka v repliki navedla, da je to trditev treba razumeti tako, da je tožeča stranka zahtevala uporabo te sheme med letoma 2006 in 2007. Ta zahteva je bila izražena z vložitvijo prošnje pri belgijskih organih za potrditev ohranitve statusa centra za usklajevanje do 31. decembra 2010, s predložitvijo davčnih napovedi za leti 2006 in 2007 ob uporabi zadevnih shem in končno s tekočim informiranjem belgijskih organov o svojem položaju. Teh trditev ni mogoče sprejeti. Dejstvo, da je bila zahtevana uporaba te sheme, namreč ne pomeni, da je tožeča stranka še naprej uživala ugodnosti te sheme v skladu z belgijskim pravom.
54 Ob upoštevanju teh pogojev je treba ugotoviti, da tožeča stranka ni upravičena zahtevati prehodnega obdobja v smislu sodbe Forum 187, ki bi trajalo dlje od tistega, ki je bilo določeno z izpodbijano odločbo in je poteklo 31. decembra 2005.
55 Namen prehodnega obdobja je namreč zagotoviti prehod med dvema položajema, v obravnavanem primeru je to prehod iz položaja, v katerem zadevni centri uživajo ugodnosti iz davčne sheme centrov za usklajevanje, v položaj, v katerem nimajo več teh ugodnosti. Iz sodbe Forum 187 (točka 163) je torej razvidno, da bi centrom, na katere se nanaša ta sodba in med katerimi je tudi devet zadevnih centrov, moralo biti odobreno razumno prehodno obdobje, da bi se lahko prilagodili posledicam Odločbe iz leta 2003.
56 Glede na to, da tožeča stranka od 31. decembra 2005 naprej ne uživa več ugodnosti davčne sheme centrov za usklajevanje za obdobje po tem datumu, v katerem bi tožeča stranka uživala ugodnosti zadevne sheme, ni mogoče šteti, da je njegov namen v tem, da se tožeči stranki omogoči prilagoditev, ker je že v tem novem položaju. Če bi bilo obravnavani tožbi ugodeno, tožeči stranki prehodnega obdobja po 31. decembru 2005 ne bi bilo mogoče priznati za nazaj, glede na to, da tako obdobje ni smiselno.
57 To, da centri ne morejo imeti, tudi retroaktivno, daljšega prehodnega obdobja, če nimajo več veljavne potrditve, poleg tega izhaja iz sklepa Forum 187. Namreč, glede predloga za odložitev izvršitve Odločbe iz leta 2003, s katero je bila prepovedana obnovitev potrditve nekaterih centrov, je predsednik Sodišča menil, da naj – brez zaprošenega odloga – odločba, ki se obravnava v postopku v glavni stvari in naj bi bila izrečena v korist tožečih strank, glede prehodne sheme ne bi bila učinkovita, ker se zdi, da z morebitnimi finančnimi ukrepi ni mogoče retroaktivno ponovno vzpostaviti stabilnosti pravnega okvira centrov za usklajevanje (sklep Forum 187, točka 146).
58 Iz navedenega izhaja, da glede na predmet tožbe, katere namen je razglasitev ničnosti izpodbijane odločbe, ker ne določa primernega prehodnega obdobja, razglasitev ničnosti navedene odločbe s tega vidika ne bi koristila tožeči stranki.
59 Z nobeno trditvijo tožeče stranke ni mogoče ovreči zgornjih ugotovitev.
60 Iz navedb tožeče stranke izhaja, da je njen pravni interes v tem, da se potrdi ohranitev zadevne sheme za čas po 31. decembru 2005 in da belgijski organi uporabijo kraljevo uredbo št. 187 iz sodne prakse nedvomno izhaja, da tožeča stranka, če ni mogoče izključiti, da bi lahko, če bi bilo ugodeno njeni tožbi, uveljavljala nekatere zahteve pri nacionalnih organih oziroma vsaj zahtevala, naj preučijo njeno zahtevo, to utemeljuje pravni interes (glej v tem smislu sodbi Sodišča prve stopnje z dne 22. novembra 2001 v zadevi Mitteldeutsche Erdöl‑Raffinerie proti Komisiji, T‑9/98, Recueil, str. II‑3367, točki 34 in 38, in z dne 12. septembra 2007 v zadevi Koninklijke Friesland Foods proti Komisiji, T‑348/03, še neobjavljena v ZOdl., točka 72).
61 Vendar je treba najprej ugotoviti, da v obravnavanem primeru, tudi če bi bilo tožbi ugodeno, tožeča stranka ne bi mogla uveljavljati nobene zahteve pred belgijskimi organi zlasti glede prehodnega obdobja, ki ga uživa in je predmet tega spora. Kot je namreč razvidno iz navedenega, belgijski organi tožeči stranki ne smejo odobriti podaljšanja prehodnega obdobja, ki ji je bilo dodeljeno, niti retroaktivno, če ta ne uživa več ugodnosti iz davčne sheme centrov za usklajevanje. Nato je treba poudariti, da določb Odločbe iz leta 2003, s katero je bila navedena shema pomoči opredeljena za nezdružljivo s skupnim trgom in s katero je bilo naloženo belgijskim organom, naj jo ukinejo ali spremenijo tako, da bo združljiva s skupnim trgom, Sodišče v sodbi Forum 187 ni razglasilo za nične. Te torej učinkujejo od sprejetja Odločbe iz leta 2003, tako da belgijski organi ne smejo obnoviti potrditve tožeči stranki le na podlagi kraljeve uredbe št. 187. Poleg tega bi bila pri razglasitvi ničnosti izpodbijane odločbe potrebna nova odločba Komisije, da se določi novo prehodno obdobje, ki bi ga imeli centri, ker ni naloga Splošnega sodišča, da v okviru ničnostne tožbe izpodbijano odločbo nadomesti z drugo odločbo oziroma da spremeni to odločbo (sklep Sodišča z dne 11. maja 2000 v zadevi Deutsche Post proti IECC in Komisiji, C‑428/98 P, Recueil, str. I‑3061, točka 28, in sodba Sodišča prve stopnje z dne 26. septembra 2002 v zadevi Sgaravatti Mediterranea proti Komisiji, T‑199/99, Recueil, str. II‑3731, točka 141).
62 V teh okoliščinah je treba ugotoviti, da tožeča stranka pravnega interesa ne more utemeljiti z uporabo kraljeve uredbe št. 187 po 31. decembru 2005 in da dejstvo, da belgijski organi niso izključili možnosti, da ji odobrijo uživanje ugodnosti iz zadevne sheme po tem datumu, ni upoštevno.
63 Poleg tega je treba opozoriti, da se tožeča stranka ne more sklicevati na prihodnje in negotove položaje, da bi utemeljila interes za razglasitev ničnosti izpodbijanega akta (glej sodbo Sodišča prve stopnje z dne 14. aprila 2005 v zadevi Sniace proti Komisiji, T‑141/03, Recueil, str. II‑1197, točka 26 in navedena sodna praksa). Vendar je treba poudariti, da kljub zgornjim ugotovitvam z nobenim dokazom, ki ga je navedla tožeča stranka, ni mogoče zagotovo dokazati, da bi na podlagi kraljeve uredbe št. 187 belgijski organi pri razglasitvi ničnosti izpodbijane odločbe retroaktivno podaljšali potrditve centrov dlje kot do 31. decembra 2005. Natančneje, to ne izhaja niti iz dopisov belgijskih organov, ki so predloženi kot priloga tožbe, ki se v bistvenem omejuje na potrditev sprejetja dopisa s strani tožeče stranke, niti iz dopisa z dne 11. junija 2008, ki je predložen kot priloga replike, v kateri je navedeno, da dokler ne bo dokončno odločeno o zadevni tožbi, belgijski finančni organi ne bodo določili niti zvišanja davkov niti sprejeli drugih sankcij ali upravnih kazni, ki izhajajo iz zavrnitve zahteve za uporabo sheme centrov za usklajevanje, vložene v okviru davčne napovedi tožeče stranke. V nasprotju s tem, kar trdi tožeča stranka, teh elementov ni mogoče šteti za indic, ki z gotovostjo in brezpogojno dokazuje, da so belgijski organi nameravali podaljšati njeno potrditev za čas po 31. decembru 2005. Dejstvo, da so belgijski organi med letoma 2006 in 2007 odmerili davek z uporabo normalne davčne sheme, je prav nasproten dokaz.
64 Glede zakona iz leta 2006 je treba poudariti, da ta v nobenem primeru ne more utemeljiti pravnega interesa tožeče stranke. Namreč, določbe tega zakona o davčni shemi centrov za usklajevanje niso začele veljati. Datum začetka njihove veljavnosti bi dejansko moral biti – v skladu s členom 298 tega zakona – določen s kraljevo uredbo, ki jo sprejme Conseil des ministres, vendar ta ni bila sprejeta. Kot je razvidno iz uvodne izjave 18 izpodbijane odločbe, so belgijski organi ta začetek veljavnosti dejansko podredili potrditvi Komisije, da v zvezi s tem ne bo ugovarjala. Vendar izpodbijana odločba v členu 3 določa, da zakon iz leta 2006 ni združljiv s skupnim trgom, ker je namen njegovih določb, da z novimi odločbami o obnovitvi potrditev shema centrov za usklajevanje velja tudi po 31. decembru 2005. V zvezi s tem je treba poudariti, da so belgijski organi, kot je razvidno iz šeste uvodne izjave kraljeve uredbe z dne 19. decembra 2008, „sprejeli [izpodbijano] odločbo o tem, da se ne uveljavi [zakon iz leta 2006]“, ker se nanaša na shemo centrov za usklajevanje, in so o tem obvestili zadevne davčne zavezance. Iz tega sledi, da belgijski organi ne nameravajo uveljaviti tega zakona. Sicer pa je treba poudariti, da tožeča stranka ne izpodbija izrecno izpodbijane odločbe v zvezi s tem, da se je nanašala na zakon iz leta 2006 in da je med obravnavo priznala, da zanjo ni bilo nujno sklicevati se na ta zakon.
65 Nazadnje je treba zavrniti trditve tožeče stranke, da dopustnost tožbe ni odvisna od obstoja potrditve na dan njene vložitve, čeprav je taka potrditev odvisna od opredelitve prehodnega obdobja v izpodbijani odločbi. Kakor izhaja iz predhodno navedenega, je bil dan, na kateri tožeča stranka ni več imela veljavne potrditve in je morala sprejeti nujne ukrepe za prilagoditev, najprej določen s strani belgijskih organov in ne z izpodbijano odločbo. Poleg tega je dopustnost obravnavane tožbe odvisna od obstoja pravnega interesa tožeče stranke in ne od obstoja veljavne potrditve na dan vložitve tožbe, tudi če ta okoliščina lahko vpliva na preverjanje pravnega interesa.
66 Po vsem tem je treba ugotoviti, da tožeča stranka nima pravnega interesa.
67 Iz tega sledi, da je treba tožbo zavreči kot nedopustno, ne da bi bilo treba preučiti ugovor nedopustnosti, ki ga uveljavlja Komisija zaradi neobstoja neposrednega zadevanja tožeče stranke.
Stroški
68 V skladu s členom 87(2) Poslovnika Sodišča prve stopnje se neuspeli stranki naloži plačilo stroškov, če so bili ti priglašeni. Ker v obravnavanem primeru tožeča stranka ni uspela, se ji v skladu s predlogi Komisije naloži plačilo stroškov.
Iz teh razlogov je
SPLOŠNO SODIŠČE (osmi senat)
razsodilo:
1) Tožba se zavrže kot nedopustna.
2) Centre de coordination Carrefour SNC se naloži plačilo stroškov.
Martins Ribeiro Papasavvas Dittrich
Razglašeno na javni obravnavi v Luxembourgu, 18. marca 2010.
Podpisi