Tožba, vložena 14. februarja 2007 - Movimondo Onlus proti Komisiji

(Zadeva T-52/07)

Jezik postopka: italijanščina

Stranki

Tožeča stranka: Movimondo Onlus (Rim, Italija) (Zastopniki: P. Vitali, G. Verusio, G.M. Roberti in A. Franchi, odvetniki)

Tožena stranka: Komisija Evropskih skupnosti

Predlogi tožeče stranke

Naj se izpodbijana odločba razglasi za nično;

podredno, naj se na podlagi člena 241 ES za nezakonita in neuporabljiva razglasi člena 133 in 175 Uredbe Komisije št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002;

naj se Komisiji naloži plačilo stroškov.

Tožbeni razlogi in bistvene trditve

S to tožbo Associazione Movimondo ONLUS - nevladna organizacija za mednarodno sodelovanje in solidarnost - predlaga na podlagi člena 230, četrti odstavek, ES razglasitev ničnosti Odločbe Komisije z dne 1. decembra 2006, referenčna št. C(2006) 5802 konč., s katero je bila nevladni organizaciji (NO) MOVIMONDO naložena upravna kazen zaradi hude kršitve poklicne etike in hude kršitve pogodbenih obveznosti.

V zvezi s tem je treba pojasniti, da so pogodbena razmerja s Komisijo v zvezi s humanitarnimi pomočmi in intervencijami v okviru sodelovanja pri razvoju urejena z dvema pogodbama, imenovanima Sporazuma o subvencioniranju (Grant Agreements), sklenjena na podlagi Okvirnih sporazumov o partnerstvu (Framework Partnership Agreements) in splošnih pogojev, ki se uporabljajo za sporazume. Zadevna Okvirna sporazuma ECHO, v zvezi s katerima je Komisija nameravala naložiti sporno kazen, sta naslednja:

-    FPA št. 3-134, podpisan 6. novembra 2003;

-    FPA št. CCP 99/0119 z dne 26. februarja 1999.

V utemeljitev svoje tožbe za razglasitev ničnosti odločbe z dne 1. decembra 2006 se Movimondo sklicuje na pet tožbenih razlogov.

V prvem tožbenem razlogu se tožeča stranka sklicuje na kršitev zakona v zvezi s členi 93, 96 in 114 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 1605/2002 o finančni uredbi, ki se uporablja za splošni proračun Evropskih skupnosti, in uveljavlja ugovor nezakonitosti členov 133 in 175 Uredbe Komisije (ES, Euratom) št. 2342/2002 z dne 23. decembra 2002 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta št. 1605/2002 za kršitev člena 183 Uredbe Sveta (ES, Euratom) št. 2988/95 z dne 18. decembra 1995 o zaščiti finančnih interesov Evropskih skupnosti.

V drugem tožbenem razlogu tožeča stranka Komisiji očita napačno in nepopolno presojo dejstev, ki jih ji je očitala, in neobstoj dokončnih podatkov, na katere se opira odločba, ki nalaga kazen.

V tretjem tožbenem razlogu se tožeča stranka sklicuje na kršitev splošnega načela varstva pravic obrambe.

V četrtem tožbenem razlogu se tožeča stranka sklicuje na napačno presojo dejstev, na kateri naj bi temeljila kazen, in neobstoj očitanih dejanskih okoliščin. Obenem se sklicuje na kršitev načela sorazmernosti in pomanjkanje obrazložitve v zvezi z "učinkovitim, sorazmernim in odvračilnim" značajem upravnih in denarnih kazni, kot je določen v členu 114 finančne uredbe 1605/2002.

Na koncu, v petem tožbenem razlogu se tožeča stranka sklicuje, prvič, na nedoločenost projektov, ki so temelj izpodbijane odločbe in na zastaralni rok. Obenem navaja neobstoj akta Skupnosti, ki bi predvideval kazen, in na kršitev členov 2(2) in 3(1) zgoraj navedene Uredbe Sveta 2988/95. Drugič, sklicuje se na kršitev členov 175 in 133 zgoraj navedene Uredbe Komisije 2342/2002.

____________