Sodba Sodišča (četrti senat) z dne 7. novembra 2013 (predlog za sprejetje predhodne odločbe Raad van State - Nizozemska) – Minister voor Immigratie, Integratie en Asiel proti proti X (C-199/12), Y (C-200/12), Z proti Minister voor Immigratie, Integratie en Asiel (C-201/12)

(Združene zadeve od C-199/12 do C-201/12)¹

(Direktiva 2004/83/ES – Minimalni standardi glede pogojev za priznanje statusa begunca ali priznanje subsidiarne zaščite – Člen 10(1)(d) – Pripadnost neki družbeni skupini – Spolna usmerjenost – Razlog za preganjanje – Člen 9(1) – Pojem ,dejanja preganjanjaʻ – Utemeljen strah pred preganjanjem zaradi pripadnosti neki družbeni skupini – Dejanja, ki so dovolj resna za tak utemeljeni strah – Zakonodaja, po kateri so homoseksualna dejanja kazniva – Člen 4 – Posamična presoja dejstev in okoliščin)T

Jezik postopka: nizozemščina

Predložitveno sodišče

Raad van State

Stranke v postopku v glavni stvari

Tožeče stranke: Minister voor Immigratie, Integratie en Asiel, Z

Tožene stranke: X (C-199/12), Y (C-200/12), Minister voor Immigratie, Integratie en Asiel (C-201/12)

Ob udeležbi: Hoog Commissariaat van de Verenigde Naties voor de Vluchtelingen (od C‑199/12 do C-201/12)

Predmet

Predlog za sprejetje predhodne odločbe – Raad van State – Razlaga členov 9(1)(a) in (2)(c) ter 10(1)(d) Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 19, zvezek 7, str. 96) – Priznanje statusa begunca – Pogoji – Razlogi za preganjanje – Homoseksualnost – Pojem določene družbene skupine – Zakonodaja države izvora, ki za homoseksualne odnose določa vsaj desetletno zaporno kazen

Izrek

Člen 10(1)(d) Direktive Sveta 2004/83/ES z dne 29. aprila 2004 o minimalnih standardih glede pogojev, ki jih morajo izpolnjevati državljani tretjih držav ali osebe brez državljanstva, da se jim prizna status begunca ali osebe, ki iz drugih razlogov potrebuje mednarodno zaščito, in o vsebini te zaščite je treba razlagati tako, da je mogoče na podlagi obstoja kazenske zakonodaje, kakršna je tista v vsakem od postopkov v glavni stvari, ki se nanaša posebej na homoseksualne osebe, mogoče ugotoviti, da je treba šteti, da te osebe tvorijo neko družbeno skupino.

Člen 9(1) Direktive 2004/83 v povezavi z njenim členom 9(2)(c) je treba razlagati tako, da samo to, da so homoseksualna dejanja kazniva, samo po sebi ne pomeni dejanja preganjanja. Šteti pa je treba, da je zaporna kazen, s katero se kaznujejo homoseksualna dejanja in ki se dejansko uporablja v izvorni državi, ki je sprejela tako zakonodajo, nesorazmerna in diskriminatorna kazen in da torej pomeni dejanje preganjanja.

Člen 10(1)(d) Direktive 2004/83 v povezavi z njenim členom 2(c) je treba razlagati tako, da so s področja uporabe te direktive izključena samo homoseksualna dejanja, ki so kazniva po nacionalni zakonodaji držav članic. Pri obravnavi prošnje za priznanje statusa begunca pristojni organi ne smejo razumno pričakovati, da prosilec za azil v svoji izvorni državi prikriva svojo homoseksualnost ali zadržano izraža svojo spolno usmerjenost, da bi se izognil tveganju preganjanja.

____________

¹ UL C 217, 21.7.2012.