SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 7. oktobra 2009

Zadeva F-101/08

Spyridon Pappas

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Pokojnine – Prenos pravice do pokojnine, pridobljene pred zaposlitvijo v Skupnosti, v sistem Skupnosti – Upokojitev – Dopustnost – Upokojitev v interesu službe – Znesek pokojnine“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero S. Pappas predlaga, na prvem mestu, razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 6. februarja 2008 o določitvi njegove pravice do starostne pokojnine, na drugem mestu, razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 27. februarja 2003, s katero je bil po eni strani preklican dopis z dne 23. oktobra 2000, s katerim mu je bila priznana pokojninska doba Skupnosti 18 let in 10 dni, in sicer na podlagi prenosa pravice, ki jo je pridobil zlasti kot član grškega državnega sveta, v pokojninski sistem Skupnosti, in po drugi strani namesto tega priznana doba 15 let, 2 meseca in 21 dni, ter, na tretjem mestu, razglasitev ničnosti druge odločbe Komisije z dne 27. februarja 2003, s katero je bil po eni strani preklican dopis z dne 7. septembra 2001, s katerim mu je bila priznana navedena pravica do pokojnine Skupnosti na podlagi pravice, ki jo je pridobil kot odvetnik v Grčiji, za 2 leti, 4 mesece in 2 dni, in po drugi strani namesto tega priznana doba 1 leto, 10 mesecev in 15 dni.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeči stranki se naloži plačilo stroškov.

Povzetek

1.      Uradniki – Tožba – Predhodna upravna pritožba – Roki – Izhodišče

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 90(2))

2.      Uradniki – Pokojnine – Pridobitev pravic do pokojnine

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 50)

1.      Za ustrezno uradno obvestitev o odločbi v smislu določb Kadrovskih predpisov je treba odločbo predložiti njenemu naslovniku in mu omogočiti, da se ustrezno seznani z njeno vsebino.

Institucija, ki se sklicuje na prekoračitev roka iz člena 90(2) Kadrovskih predpisov, v skladu s katerim je treba pritožbe vložiti v treh mesecih, pri čemer rok začne teči „na dan, ko zadevno osebo uradno obvestijo o odločitvi, nikakor pa ne pozneje kakor na dan, ko je ta prejela uradno obvestilo, če ukrep zadeva neko določeno osebo“, mora predložiti dokazilo o datumu, ko je začel teči navedeni rok.

Če dokaz, da je bil naslovnik odločbe z njo vsekakor ustrezno seznanjen, ni razviden že iz indicev, je to mogoče dokazati ne le z uradno obvestitvijo o navedeni odločbi, temveč tudi z drugimi okoliščinami, kot je elektronski dopis navedenega naslovnika, iz katerega je razvidno, da je bil z navedeno odločbo ustrezno seznanjen.

(Glej točke od 41 do 44.)

Napotitev na:

Sodišče: 15. junij 1976, Jänsch proti Komisiji, 5/76, Recueil, str. 1027, točka 10; 5. junij 1980, Belfiore proti Komisiji, 108/79, Recueil, str. 1769, točka 7;

Sodišče prve stopnje: 8. junij 1993, Fiorani proti Parlamentu, T-50/92, Recueil, str. II-555, točka 16; 3. junij 1997, H proti Komisiji, T-196/95, RecFP, str. I-A-133 in II-403, točke od 32 do 35; 27. september 2002, Di Pietro proti Računskemu sodišču, T-254/01, RecFP, str. I-A-177 in II-929, točke od 25 do 27;

Sodišče za uslužbence: 20. april 2007, L proti EMEA, F-13/07, še neobjavljen v ZOdl. JU, točke od 29 do 32; 25. april 2007, Lebedef-Caponi proti Komisiji, F-71/06, še neobjavljena v ZOdl. JU, točka 34.

2.      Iz besedila člena 50, zadnji odstavek, Kadrovskih predpisov je jasno razvidno, da pravico do pokojnine pridobi uradnik z delovnim mestom naziva A 1 ali A 2, ki mu je bilo navedeno delovno mesto odvzeto v interesu službe, ne da bi se zanj uporabilo znižanje iz člena 9 Priloge VIII k novim Kadrovskim predpisom, s pridržkom, da je uradnik ob izteku obdobja, v katerem je pridobil pravico do nadomestila iz člena 50, dosegel starost 55 let.

Dobesedna razlaga zadnjega odstavka člena 50 je toliko bolj potrebna, ker zadevna odločba po eni strani odstopa od splošnih pravil za izračun starostne pokojnine in jo je zato treba razlagati strogo, po drugi strani pa je treba strogo razlagati določbe, ki so podlaga za pravico do finančnih prejemkov.

(Glej točke 62, 64 in 65.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 18. september 2003, Lebedef in drugi proti Komisiji, T-221/02, RecFP, str. I-A-211 in II-1037, točka 38 in navedena sodna praksa; 16. december 2004, Pappas proti Komisiji, T-11/02, ZOdl. JU, str. I-A-381 in II-1773, točka 53;

Sodišče za uslužbence: 14. december 2006, André proti Komisiji, F-10/06, ZOdl. JU, str. I-A-1-183 in II-A-1-755, točke od 34 do 36.