SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(prvi senat)

z dne 24. marca 2011

Zadeva F‑104/09

Diego Canga Fano

proti

Svetu Evropske unije

„Javni uslužbenci – Uradniki – Napredovanje – Napredovalno obdobje 2009 – Odločba o nenapredovanju – Primerjalna ocena uspešnosti – Očitna napaka pri presoji – Ničnostna tožba – Odškodninska tožba“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi člena 270 PDEU, ki se uporablja za Pogodbo ESAE v skladu z njenim členom 106a, s katero D. C. Fano predlaga razglasitev ničnosti odločbe, da v napredovalnem obdobju 2009 ne napreduje v naziv AD 13, in naložitev Svetu, naj mu plača odškodnino v znesku 200.000 EUR za nepremoženjsko in poklicno škodo, ki naj bi ju utrpel.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi vse stroške.

Povzetek

1.      Uradniki – Napredovanje – Primerjalna ocena uspešnosti – Diskrecijska pravica uprave

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 45)

2.      Uradniki – Napredovanje – Postopek

1.      Diskrecijska pravica uprave pri primerjalni oceni uspešnosti uradnikov, ki so kandidati za napredovanje na podlagi člena 45 Kadrovskih predpisov, je omejena s tem, da je treba kandidature primerjalno oceniti skrbno in nepristransko, v interesu službe in v skladu z načelom enakega obravnavanja. V praksi je treba navedeno oceno opraviti na enaki podlagi ter na podlagi primerljivih virov podatkov in informacij.

V zvezi s tem je napaka pri presoji uspešnosti uradnika, ki ni napredoval – ob ohranitvi polnega učinka, ki ga je treba priznati diskrecijski pravici organa, pristojnega za imenovanja – očitna, kadar jo je mogoče zlahka opaziti in jasno odkriti na podlagi meril, s katerimi je zakonodajalec nameraval pogojevati odločbe na področju napredovanja.

(Glej točki 34 in 35.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 15. september 2005, Casini proti Komisiji, T‑132/03, točka 53.

2.      V pravilih, ki se uporabljajo za postopek ocenjevanja uradnikov, namreč ni določeno, da se ocenjevalci izrečejo o vprašanju, ali si ocenjeni uradnik zasluži napredovanje. Kadar ocenjevalci na svojo pobudo priporočijo napredovanje katerega od članov skupine, izrazijo mnenje, ki organa, pristojnega za imenovanja, nikakor ne more zavezovati, saj je napredovanje mogoče šele po primerjalni oceni uspešnosti vseh uradnikov institucije, ki lahko napredujejo v isti naziv. Zato, po eni strani, take ocene ne morejo imeti enake teže kot ocene, izhajajoče iz okoliščin, ki jih ocenjevalec mora oceniti. Po drugi strani ima organ, pristojen za imenovanja, pravico uradnika povišati, kadar meni, da je to upravičeno, čeprav v ocenjevalnem poročilu uradnika ni opomb v prid napredovanja.

(Glej točko 60.)