SODBA SPLOŠNEGA SODIŠČA (pritožbeni senat)

z dne 7. marca 2013

Zadeva T‑39/12 P

Roberto Di Tullio

proti

Evropski komisiji

„Pritožba – Javni uslužbenci – Začasni uslužbenci – Dopust za opravljanje vojaške službe – Člen 18, prvi odstavek, PZDU – Časovni učinki sodbe“

Predmet:      Pritožba zoper sodbo Sodišča za uslužbence Evropske unije (tretji senat) z dne 29. novembra 2011 v zadevi Di Tullio proti Komisiji (F‑119/10), s katero se predlaga razveljavitev te sodbe.

Odločitev:      Pritožba se zavrne. Roberto Di Tullio nosi svoje stroške in naloži se mu plačilo stroškov Evropske komisije na tej stopnji.

Povzetek

1.      Pravo Unije – Načela – Varstvo zaupanja v pravo – Pogoji – Jasna zagotovila uprave – Skladnost zagotovil s predpisi, ki se uporabijo

2.      Pritožba – Razlogi – Pritožbeni razlog, ki se nanaša na neprilagoditev časovnih učinkov sodbe – Sodba o zavrnitvi razveljavitvene tožbe – Neutemeljeni pritožbeni razlog

(člen 264 PDEU)

1.      Glej besedilo odločbe.

(Glej točko 23.)

2.      Iz člena 264 PDEU izhaja, da če Sodišče razglasi izpodbijani akt za ničen, lahko določi, če meni, da je to potrebno, tiste njegove učinke, ki jih je treba šteti za dokončne.

V okviru pritožbe zoper sodbo Sodišča za uslužbence pa pritožnica navedenemu sodišču ne more uspešno očitati, da ni uporabilo možnosti, ki mu je priznana, da prilagodi časovne učinke razveljavitvene sodbe, saj Sodišče za uslužbence z izpodbijano sodbo ni razglasilo izpodbijano odločbo za nično, temveč je zavrnilo tožbo pritožnice.

(Glej točki 31 in 32.)