Language of document : ECLI:EU:F:2009:142

SODBA SODIŠČA ZA USLUŽBENCE

(tretji senat)

z dne 21. oktobra 2009

Zadeva F-74/08

Dominique Ramaekers-Jørgensen

proti

Komisiji Evropskih skupnosti

„Javni uslužbenci – Uradniki – Davek Skupnosti – Izračun – Seštevanje zneskov osebnih prejemkov in družinske pokojnine – Načini pobiranja davka – Datum pobiranja“

Predmet:      Tožba, vložena na podlagi členov 236 ES in 152 AE, s katero D. Ramaekers-Jørgensen predlaga, prvič, razglasitev ničnosti odločbe organa za imenovanje z dne 20. maja 2008, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper način izračuna in pobiranja davka Skupnosti od njene družinske pokojnine in po potrebi razglasitev ničnosti odločbe Komisije z dne 16. oktobra 2007, s katero ji je bila dodeljena navedena pokojnina, v delu navedene odločbe, v katerem sta opredeljena navedena načina izračuna; drugič, ugotovitev nezakonitosti členov 3 in 4 Uredbe (EGS, Euratom, ESPJ) Sveta št. 260/68 z dne 29. februarja 1968 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti (UL, posebna izdaja v slovenščini, poglavje 1, zvezek 1, str. 33), kot je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES, Euratom) št. 420/2008 z dne 14. maja 2008 o prilagoditvi osebnih prejemkov in pokojnin uradnikov in drugih uslužbencev Evropskih skupnosti z učinkom od 1. julija 2007 (UL L 127, str. 1), v delu, v katerem je treba v skladu z navedenimi določbami za namene izračuna davka Skupnosti družinsko pokojnino uradnika prišteti k njegovi plači.

Odločitev:      Tožba se zavrne. Tožeča stranka nosi svoje stroške in stroške Komisije. Svet Evropske unije, intervenient v podporo predlogom Komisije, nosi svoje stroške.

Povzetek

1.      Ničnostna tožba – Pristojnost sodišča Skupnosti – Predlog za razglasitev ničnosti posamičnega akta, ki posega v položaj – Nepristojnost sodišča Skupnosti za ugotavljanje nezakonitosti splošne določbe v izreku njegovih sodb

(člen 230 ES)

2.      Uradniki – Pokojnine – Družinska pokojnina

(Kadrovski predpisi za uradnike, člen 79; Priloga VIII, člen 17; Uredba Sveta št. 260/68, členi 2, 3(1), 4 in 8)

3.      Uradniki – Davek od plač – Uporaba različnih davčnih stopenj za različne vrste prejemkov

(Uredba Sveta št. 260/68, člen 4)

4.      Uradniki – Pokojnine – Družinska pokojnina

(Protokol o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti, člen 13; Uredba Sveta št. 260/68, člena 3 in 4)

1.      Čeprav je sodišče Skupnosti dejansko pristojno, da ob tem, ko odloča o predlogu za razglasitev ničnosti posamičnega akta, ki posega v položaj, ugotovi nezakonitost splošnega predpisa, na katerem temelji izpodbijani akt, pa Sodišče za uslužbence ni pristojno, da to ugotovi v izreku sodb.

(Glej točko 37.)

2.      Davčni sistem Skupnosti določa progresivno davčno lestvico, pri kateri se za izračun davčne osnove upoštevajo vsi prejemki posameznega prejemnika. Tako člen 4 Uredbe Sveta št. 260/68 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti določa, da se davek odmeri od obdavčljivega zneska, izračunanega z uporabo člena 3, ki v odstavku 1 določa, da se: „[d]avek […] plačuje vsak mesec od plač in prejemkov, ki jih Skupnost izplača posameznemu davčnemu zavezancu.“ Davčna osnova za davek Skupnosti je torej sestavljena iz vsote plač in drugih prejemkov, ki jih Skupnost izplačuje posameznemu davčnemu zavezancu.

Člen 79 Kadrovskih predpisov in člen 17 Priloge VIII k tem predpisom, ki zadevata družinsko pokojnino, ne odstopata od splošnega pravila seštevanja prejemkov za izračun davka Skupnosti. Čeprav namreč navedeni določbi določata znesek družinske pokojnine pred obdavčitvijo glede na kariero pokojnega zakonca, je navedena pokojnina nadomestni prihodek, katerega namen je preživelemu zakoncu nadomestiti izgubo prihodkov pokojnega zakonca. Gre torej za prejemek, ki ga izplačajo Skupnosti v smislu člena 3(1) Uredbe št. 260/68 in ga neposredno prejme preživeli zakonec v skladu s členom 2 iste uredbe. Če je tudi navedeni zakonec uradnik, mora prav tako plačevati davek Skupnosti od plače v skladu z istima določbama. Zato je davek, ki ga mora plačevati, vsekakor izračunan v skladu s členoma 3(1) in 4 Uredbe št. 260/68, pri čemer je davčna osnova znesek navedene plače in navedenih prejemkov, izplačanih vsak mesec.

Razen v primeru izrecne določbe o odstopanju v zvezi z družinskimi pokojninami je treba pri hkratnem izplačilu plače in take pokojnine uporabljati pravilo seštevanja. Navedene ugotovitve ni mogoče izpodbiti s tem, da izplačili plače na datum 15. vsakega meseca in družinske pokojnine ob zapadlosti navedenemu uradniku nista hkratni, ker v skladu z Uredbo št. 260/68 za uporabo pravila seštevanja ni treba vseh prejemkov plačati v enem znesku. Zlasti njen člen 3(1) določa, da se: „[d]avek […] plačuje vsak mesec od plač in prejemkov“, tako da je davek izračunan glede na celoto zneskov, izplačanih v tem obdobju. Nazadnje člen 8 Uredbe št. 260/68, v skladu s katerim se „[d]avek […] pobere z obdavčevanjem ob izplačilu“, določa samo način pobiranja davka.

(Glej točke 48 in 49 ter od 52 do 56.)

Napotitev na:

Sodišče prve stopnje: 1. december 1994, Coen-Porisini proti Komisiji, T-502/93, RecFP, str. I-A-303 in II-949, točke 22, 28 in 29.

3.      Uporaba različnih stopenj za različne prejemke iz člena 4 Uredbe št. 260/68 o pogojih in postopku obdavčevanja v korist Evropskih skupnosti ne preprečuje, da se brez razlikovanja pobere en sam znesek davka na skupne prejemke, pri čemer se odstotek navedenega zneska poviša, če skupni prejemki davčnega zavezanca dosežejo višji obdavčitveni razred.

(Glej točko 64.)

4.      S tem ko člen 13 Protokola o privilegijih in imunitetah Evropskih skupnosti določa, da mora Svet določiti zlasti pogoje, po katerih morajo evropski uradniki plačevati Skupnosti davek od vseh plač in prejemkov, ki jih je izplačala, in obenem določa, da od istih plač in prejemkov ni treba plačevati nacionalnega davka, je bil vzpostavljen davčni sistem, ki posebej zadeva uslužbence Skupnosti. Namen navedenega sistema je z njegovo enotnostjo in neodvisnostjo v razmerju do nacionalnih davčnih zakonodaj zagotoviti enako obravnavanje uradnikov Skupnosti. Status evropskega uradnika je torej upoštevno merilo za razlikovanje med davčnim položajem takega uradnika in davčnim položajem oseb brez prejemkov Skupnosti.

(Glej točki 73 in 74.)

Napotitev na:

Sodišče: 16. december 1960, Humblet proti državi Belgiji, 6/60, Recueil, str. 1125; 3. julij 1974, Brouerius van Nidek, 7/74, Recueil, str. 757, točka 11; 3. marec 1988, Komisija proti EIB, 85/86, Recueil, str. 1281, točka 23; 22. marec 2007, Komisija proti Belgiji, C-437/04, ZOdl., str. I-2513, točka 61.